Stanje okolja je posledica mnogih pritiskov na okolje, ki se kažejo predvsem skozi človeške dejavnosti. Največkrat se kaže preko emisij snovi in energij v okolje (vode, zrak, tla) ter odpadkov. O emisijah snovi, povzročiteljih emisij in s tem povezano zakonodajo ter upravnimi postopki lahko izveste več, z obiskom posameznih področij spletni strani.

Aktivna skrb za okolje in izboljšanje stanja okolja mora biti vključena v prostorsko in vsakršno načrtovanje posegov v okolje. Z namenom zmanjšanja negativnih vplivov na okolje so uvedeni različni ekonomskimi inštrumenti, kot je uvedba plačila okoljskih dajatev po načelu onesnaževalec plača. Pri tem je zelo pomemben inštrument stimulacije onesnaževalcev za zmanjšanje onesnaževanja tudi uvedba oprostitve ali zmanjšanja plačila dajatev zaradi vlaganja sredstev v varovanje okolja.

Tla 

Tla so naravni vir, potreben za pridelavo hrane, industrijskih surovin in pridobivanje energetskih virov, pa tudi naravna vrednota, ki jo varujemo kot naravno dediščino. Kot naravni vir, naravna vrednota in kot nosilec prostora, so za obstoj in razvoj človeštva nenadomestljiva. Ohranitev naravnega vira tal pred fizičnim uničenjem in onesnaževanjem ter ohranitev ravnovesja med tlemi in ostalimi deli ekosistema je danes ena pomembnih aktivnosti v slovenskem prostoru. Gospodarjenje s tlemi mora zagotoviti ohranjanje naravnih značilnosti tal in omogočiti ustrezno raven življenja človeka.

 Hrup

Hrup v okolju je nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo, kot so na primer naprave, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Vir onesnaževanja okolja s hrupom je:

• avtocesta, hitra cesta, glavna cesta I. in II. reda, regionalna cesta I., II. in III. reda in cesta, na kateri letni pretok presega milijon vozil
• glavna železniška proga in regionalna železniška proga, vključno s pripadajočimi železniškimi postajami
• letališče in helikoptersko vzletišče
• pristanišče, skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga presega 10.000 ton
• odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil presega milijon vozil, razen tistih, ki so v skladu s predpisom, ki ureja javne ceste, del avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ali regionalne ceste I., II. In III. reda
• naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Ta naprava je tudi objekt za izkoriščanje ali predelavo mineralnih surovin, strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, objekt za športne ali druge javne prireditve, zasidrano plovilo, na katerem zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti nastaja hrup, gostinski ali zabaviščni lokal v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja zvočne naprave, nezagrajeno ali neprekrito gradbišče in zabaviščni objekt (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče). Za napravo šteje tudi gostinski ali zabaviščni lokal, za katerega je treba na podlagi meril iz 15. člena te uredbe pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ne glede na to, da se dejavnost izvaja v zagrajenem in prekritem prostoru stavbe
• obrat, če je na njegovem območju ena ali več naprav iz prejšnje alinee, ki so vir hrupa.

Vir hrupa je torej tudi javna prireditev in javni shod z uporabo zvočnih naprav, ki povzročajo hrup, če se odvija na prostem, v odprtem prostoru stavbe ali na odprti ali nepokriti površini objekta ali stavbe.

SevanjaElektromagnetno sevanje je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližnji ali daljni okolici povzroča elektromagnetno polje, in je tveganje za škodljive učinke za človeka in živo naravo. Bližnje polje je elektromagnetno polje v neposredni bližini vira sevanja, kjer elektromagnetno polje nima značilnosti ravnega valovanja. Daljno polje je elektromagnetno polje na vplivnem področju vira sevanja, vendar toliko daleč od vira, da že ima značilnost ravnega valovanja.

Vir sevanja je visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z:

• nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 0 Hz do vključno 10 kHz (v nadaljnjem besedilu: nizkofrekvenčni vir sevanja) in je nazivna napetost, pri kateri vir sevanja obratuje, večja od 1kV ali
• visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 10 kHz do vključno 300 GHz in je njegova največja oddajna moč večja od 100 W (v nadaljnjem besedilu: visokofrekvenčni vir sevanja).
  Amaterska radijska postaja ni vir sevanja.

Podnebne spremembe

• S terminom podnebne spremembe označujemo spreminjanje globalnega in regionalnega podnebja na Zemlji v daljšem časovnem obdobju. Segrevanje ozračja je ožji pojem od podnebnih sprememb in označuje povečanje povprečne temperature zraka in vode v zadnjih nekaj desetletjih. Večina strokovnjakov se strinja, da je tako močno povišanje temperatur v zadnjih tridesetih letih povzročil človek.

  Glavni vzrok za segrevanja ozračja je povečanje emisij CO2 v zraku, skupaj s povečanjem vsebnosti drugih toplogrednih plinov, ki povzročajo povečan učinek tople grede, med katerimi so tudi metan in dušikovi oksidi. Toplogredne pline proizvaja človek, in sicer:

• z izgorevanjem fosilnih goril, s katerimi proizvede tri četrtine vseh emisij za proizvodnjo dobrin, transport, proizvodnjo elektrike in druga področja;
• z usmerjeno rabo tal (npr. sekanjem gozdov) in kmetijstvom;
• v svojih gospodinjstvih.

Viri CO2 v Sloveniji so bili leta 2004 po sektorjih takole razporejeni:

• Oskrba z energijo: 39 %
• Promet: 25 %
• Industrija: 20 %
• Raba energije v široki rabi, gospodinjstvih in bivalnem okolju: 16 %

Emisije toplogrednih plinov, ki so ozračje dodatno začele segrevati pred dvema stoletjema v času industrijske revolucije, so v zadnjih petdesetih letih v veliki meri povzročile globalno segrevanje zemlje. Večina strokovnjakov na osnovi pridobljenih podatkov verjame v močno povezanost med emisijami CO2  in višanjem temperature.

Predvidena življenjska doba CO2 v atmosferi je od 50 do 200 let, zato se bodo naša današnja dejanja na podnebju poznala še zelo dolgo. Znanstveniki, zbrani pod okriljem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 °C. Obstajajo sicer različni scenariji, ki napovedujejo tudi večja povišanja.
Kaj je potrebo storiti?

Radikalno in hitro zmanjšati emisij TGP !Predvidene omejitve v Kjotskem protokolu ne bodo zaustavile spreminjanja podnebja.

Na osnovi znanstvenih spoznanj Svet ministrov EU meni, da je potrebno razmišljati o zmanjšanju emisij razvitih držav za do 30 % do leta 2020. Kot dolgoročni cilj EU parlament predlaga cilj zmanjšanja emisij za do 80 % do 2050. Kjotski protokol je začel veljati 16. februarja 2005, v njegovem okviru pa se je 140 držav, ki predstavljajo 61% svetovnih emisij zavezalo, da bodo zmanjšali emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov do leta 2012 za najmanj 5,2 % glede na leto 1990. Po mnenju znanstvenikov pa je za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb potrebno bistveno večje zmanjšanje emisij.

Al Gore, Jim Hansen (NASA) in nekateri drugi strokovnjaki so mnenja, da imamo še največ 10 let, da se z drastičnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov še izognemo katastrofi, kakršna se je pred 55 milijoni let že zgodila, ko je zaradi močnega segretja ozračja izumrlo na milijone vrst.

James Lovelock (avtor teorije o Gaji, po kateri je Zemlja živ organizem, ki se samostojno uravnava) pa je celo mnenja, da smo že presegli točko, ko podnebja ne moremo več ohraniti v ravnovesju.
Posledice

• Morska gladina naj bi se do konca stoletja dvignila po napovedih IPCC za 1 meter. Druge napovedi pa opozarjajo, da se lahko morska gladina poveča celo za 6 metrov, če se bo taljenje ledu na Arktiki in Grenlandiji nadaljevalo s sedanjim tempom.
• Dviganje morske gladine in nastajanje novih puščav bosta povzročila tudi množično selitev t.i. okoljskih beguncev. Po nekaterih ocenah naj bi dvig morske gladine vplival na okoli 200 milijonov ljudi.
• Zaradi segrevanja oceanov bodo bolj pogoste tropske nevihte, vse pogosteje se bodo tudi pojavljale celinske nevihte z ekstremno močjo. V našem podnebnem pasu lahko pričakujemo bolj pogosta izrazita
• Ekstremna vremenska stanja: sušna obdobja, nevihte in poplave.
• Globalno segrevanje povzroča masovno taljenje ledenikov in snega po celem svetu, od Himalaje, Alp, Andov do Arktike ter Antarktike in je zelo izrazit pojav od leta 1980 dalje. S tem je povezan problem preskrbe z vodo v goratih območjih. Izrazit primer tega pojava je primerjava Triglavskega ledenika leta 1957 in 2003.

 
FOTO: Triglavski ledenikleta 1971 (foto: D. Košir), leta 1990 (foto: M Gabrovec) in 2003 (foto: M Gabrovec)

FOTO: Ledenik Upsala v Argentini leta 1928 (zgoraj) in leta 2004 (spodaj). Led se umika s hitrostjo vsaj 55 metrov na leto. Argentina je skupaj z drugimi Andskimi državami bogata zakladnica ledenikov.,

• Strokovnjaki zaradi segrevanja oceanov in drugih vplivov globalnega segrevanja napovedujejo tudi malo verjetno, a zelo vplivno destabilizacijo obstoječih oceanskih tokov. Taljenje ledu na Grenlandiji naj bi med drugim ustavilo Zalivski tok, ki zahodni in severni Evropi prinaša sedanje milo podnebje.
• Zaradi učinkov segrevanja ozračja je ogroženih vse več živalskih vrst in ekosistemov. Nekatere vrste so zaradi uničenja okolja ostale brez naravnega življenjskega prostora. Na primer, severni medved zaradi taljenja ledu izgublja svoj naravni habitat. V zadnjih letih so našli veliko število izstradanih, obnemoglih medvedov, pa tudi številne utopljene živali, ki se v lovu za plenom izgubijo na ledenih ploščah daleč od obale, saj jim zaradi hitrega taljenja ledu izginjajo tla pod nogami. Oceani postajajo vse bolj kisli zaradi povečanja vsebnosti CO2, kar bo vplivalo med tudi na koralne grebene.

FOTO: Severnim medvedom se lomi led pod nogami

• Do sedaj smo z bakterijami in virusi, tudi tistimi, ki povzročajo bolezni pri človeku, živeli v sorazmerno dobrem ravnovesju, saj so bile do sedaj podnebne razmere dovolj stabilne in zime dovolj hladne, da so vzdrževale povzročitelje bolezni v zmernem številu. Podnebne spremembe pa so lahko vzrok, da se to ravnovesje poruši. Take razmere bodo lahko ugodne za žuželke (komarji, muhe, uši, bolhe ipd.) in druge prenašalce (glodalci, klopi, alge ipd.) bolezni, ki jih niti še ne poznamo, kot tudi za ponoven izbruh bolezni, ki smo jih že obvladovali.
• Globalno segrevanje ozračja je do sedaj imelo tudi močne finančne posledice, ki se bodo v prihodnosti še bolj okrepile. Gromozanske škode zaradi tropskih viharjev so že povzročile bankrot večjih zavarovalnic v ZDA, v prihodnosti pa lahko usodno vplivajo na stabilnost finančnih trgov.

Viri:

• Umanotera

•  RS varstvo okolja

Na spletni strani www.tadejropret.co.nr dnevno najdete nove novice, poljudno znanstvene članke o tej temi. V preteklosti sem tudi pisal o stvareh, kako lahko tudi sami pomagamo. Oglejte si jih v arhivu pod naslovom “Podnebne spremembe 1-12 del”.