Pred stoletjem je na slovenske ulice zapeljal prvi avto, danes jih vozi več kot milijon. Onesnažujejo okolje in tanjšajo denarnice, a ker se jim ne moremo odreči, jih moramo spremeniti.
15. novembra 1898 je baron Anton Codelli na ljubljanske ulice pripeljal prvi avtomobil. To ni bil le prvi avtomobil v slovenskem prostoru, ampak prvi na celotnem balkanskem polotoku. Vozilo, ki je pri ljudeh vzbujalo ogromno zanimanja, je bilo sicer bolj podobno kočiji kot poznejšim modelom avtomobilov, a predstavljalo je prihodnost, ki je desetletja pozneje postala vsakdan.
V Sloveniji je trenutno registriranih več kot milijon osebnih vozil, na svetu pa okoli 700 milijonov. Glede na to, da predvsem v najštevilčnejših državah, kot sta Kitajska in Indija, avtomobili prebivalstvu še niso tako lahko dostopni, poznavalci pričakujejo, da se bo njihovo število v prihodnosti drastično povečalo – za več kot milijardo.
Nujno je zmanjšati izpuste
Avtomobilski izpušni plini so torej vedno bolj grozeča nevarnost, saj močno obremenjujejo naše okolje, in če se svet začenja zavedati resnih posledic toplogrednih plinov, se bo moralo kmalu nekaj drastično spremeniti tudi na področju avtomobilske industrije. Stabilizacijo toplogrednih plinov v ozračju bomo namreč dosegli le, če bomo ob drugih ukrepih tudi za 90 odstotkov zmanjšali emisije CO2 na prevoženo pot. V Evropski uniji kar 19 odstotkov izpustov CO2 povzročajo osebna in lahka tovorna vozila.
A zmanjšanje izpustnih plinov je dosegljivo samo z večjo vlogo obnovljivih virov energije in uvajanjem motornih vozil na elektromotorne pogone. Električni avtomobili so namreč brez izpustov CO2, v njihov prid pa ob ekoloških razlogih govorijo tudi ekonomski in tehnični.
Začetni strošek visok, vožnja cenejša
Vožnja z njimi je precej cenejša od vožnje z zdajšnjimi avtomobili na bencinski pogon, saj stane manj kot evro na 100 kilometrov. A pri tem moramo trenutno odšteti začetni strošek investicije, pojasnjuje Miha Levstek, podpredsednik Društva za električna vozila. Osebna vozila na elektropogon so za zdaj precej draga, predraga za povprečnega voznika. Vendar dogajanja na naftnem trgu, predvsem pa grozeči okolijski problemi, nam pravijo, da so ta vozila vsekakor naša prihodnost.
Tega se počasi začenja zavedati tudi svetovna politika. V nekaterih velikih svetovnih silah so začeli spodbujati nakup električnih avtomobilov, proizvajalci vozil pa počasi le začenjajo več vlagati v njihov razvoj. Toda zakaj na trgu še vedno ni širše ponudbe teh vozil?
“Krizne” subvencije okolju ne delajo usluge
Če pustimo ob strani naftni lobij, je treba vedeti, da vsak proizvajalec ščiti svojo lastno proizvodnjo. Podjetja, ki so v svojo industrijo vložila ogromna sredstva, bodo zelo previdna pri vlaganju v nekaj novega, pojasnjuje Levstek. Na roko jim gredo tudi državne subvenije, ki so jih za preživetje krize dobili veliki avtomobilski giganti, in subvencije ob nakupu konvencionalnih avtomobilov, ki so jih vlade v preteklem letu in letos delile državljanom. Z uvajanjem eko standardov za motorje z notranjim izgorevanjem pa bodo tudi iz ekološkega vidika potisnili električna vozila še za kakšno leto dlje v prihodnost, dodaja.
Težava je tudi v tem, da je zaradi velikih začetnih vložkov pri nakupu takega avtomobila premalo povpraševanja. Malo povpraševanje pa povzroči, da cena tem avtomobilom ne pade. Ljudje se pač ne zavedajo, da je celoten strošek nakupa, uporabe in vzdrževanja električnega avtomobila v primerjavi z »normalnim« avtomobilom kljub vsemu vsaj za 20 odstotkov manjši.
Država mora vzpodbutiti razvoj
Tukaj nastopi vloga države, je prepričan naš sogovornik. “Naloga države je, da spodbudi začetno povpraševanje ter razvoj teh vozil, in Slovenija je tukaj zaspala. Treba je zgraditi tudi potrebno infrastrukturo, ki bo kupcem električnih vozil dala dober občutek, da ne bo med njihovo potjo prišlo do nepredvidenih zapletov. Hkrati bi bilo nato treba voznike teh avtomobilov tudi stimulirati, kdaj naj polnijo svoja vozila, da ne bi prišlo do preobremenitve omrežja.“
Ko bo trg z električnimi vozili zaživel, bo več vlaganja v njihov nadaljnji razvoj. Trenutno lahko namreč s povprečnimi baterijami v takem avtomobilu prevozimo do 160 kilometrov, kar je za povprečnega uporabnika dovolj, saj več kot 90 odstotkov vsakodnevnih voženj poteka na krajši razdalji. Morebitne kupce skrbijo tudi cene novih baterij, če se njihova kapaciteta čez čas zmanjša. Zdaj je za novo baterijo treba odšteti tudi do 20.000 evrov, a strokovnjaki po Levstekovih besedah pričakujejo, da se bo z razvojem trga cena znižala tudi do 10-krat. Proizvajalci pa razmišljajo o tem, da bi se baterije prodajale na lizing.
Odslužene baterije koristijo drugače
Pomembno je vedeti še to, da so stare baterije, ki niso več primerne za poganjanje avtomobila, še vedno zelo uporabne za druge zadeve. “Tako bi se lahko te baterije zbiralo in jih uporabilo za skladiščenje na primer veterne ali sončne energije. Trg bo tukaj zagotovo opravil svoje in pojavili se bodo komercialni ponudniki, ki se bodo ukvarjali s takimi stvarmi,” razmišlja Levstek.
Čeprav je avtomobile mogoče polniti doma, je kljub temu izgradnja mreže polnilnic nujna. V Sloveniji je to že začelo podjetje Etrel, ki je prvo tako polnilnico postavilo pred gradom Kodeljevo v Ljubljani. Trenutno so v Sloveniji postavljene tri – druga v Mariboru, tretja v Logarski dolini. Polnjenja ne zaračunavajo, saj so to zelo majhne vsote, pojasnjuje Levstek: “Če med dveurnim polnjenjem na primer spijete kavico v kavarni, zanjo odštejete več kot za polnjenje.” Ponudnikom teh polnilnic tako verjetno ne bo nikoli primarna stvar zaračunavanje polnjenja, ampak bodo živeli od dodatnih storitev in ponudb.
Odgovornost tudi na velikih družbah
Električni avtomobili torej počasi le postajajo naša dosegljiva realnost. V letu 2011 naj bi na trg svoje prve modele poslalo podjetje Renault, to načrtujejo tudi drugi avtomobilski proizvajalci. Da bomo v prihodnost stopili hitreje, pa je potreben večji interes politike in tudi podjetij, ki z velikim voznim parkom močno prispevajo k onesnaževanju okolja.
Ena izmed prvih večjih slovenskih družb, ki se tega zaveda, je Pošta Slovenije. V lanskem in letošnjem letu so tako testirali kolesa in avtomobile z električnimi motorji. Pravijo, da so izkušnje pozitivne, zato imajo trenutno objavljen razpis za nakup treh električnih avtomobilov, hkrati pa v Ljubljani in Mariboru uporabljajo 4 kolesa z električnimi motorji in načrtujejo nakup še 17 takih koles.
Na pošti so se začeli prilagajati
“Pošta Slovenije se zaveda pomena varovanja okolja in družbene odgovornosti do okolja, v katerem deluje. V strateškem razvojnem načrtu zato daje posebno pozornost ekološki sprejemljivosti voznega parka, hkrati pa s tem spodbuja tudi nastajanje novih delovnih mest v tako imenovani zeleni tehnologiji,” so za MMC dejali v Pošti Slovenije.
Pojasnjujejo, da evropske poštne uprave na leto proizvedejo od 8 do 11 milijonov ton ogljikovega dioksida. Cilj ekološko ozaveščenih evropskih pošt pa je, da bi to številko do leta 2013 znižali za vsaj 10 odstotkov.
Zadnji komentarji