Prihodnost, ki bi morala priti čim prej – električni avtomobil

Pred stoletjem je na slovenske ulice zapeljal prvi avto, danes jih vozi več kot milijon. Onesnažujejo okolje in tanjšajo denarnice, a ker se jim ne moremo odreči, jih moramo spremeniti.

15. novembra 1898 je baron Anton Codelli na ljubljanske ulice pripeljal prvi avtomobil. To ni bil le prvi avtomobil v slovenskem prostoru, ampak prvi na celotnem balkanskem polotoku. Vozilo, ki je pri ljudeh vzbujalo ogromno zanimanja, je bilo sicer bolj podobno kočiji kot poznejšim modelom avtomobilov, a predstavljalo je prihodnost, ki je desetletja pozneje postala vsakdan.

V Sloveniji je trenutno registriranih več kot milijon osebnih vozil, na svetu pa okoli 700 milijonov. Glede na to, da predvsem v najštevilčnejših državah, kot sta Kitajska in Indija, avtomobili prebivalstvu še niso tako lahko dostopni, poznavalci pričakujejo, da se bo njihovo število v prihodnosti drastično povečalo – za več kot milijardo.

Nujno je zmanjšati izpuste
Avtomobilski izpušni plini so torej vedno bolj grozeča nevarnost, saj močno obremenjujejo naše okolje, in če se svet začenja zavedati resnih posledic toplogrednih plinov, se bo moralo kmalu nekaj drastično spremeniti tudi na področju avtomobilske industrije. Stabilizacijo toplogrednih plinov v ozračju bomo namreč dosegli le, če bomo ob drugih ukrepih tudi za 90 odstotkov zmanjšali emisije CO2 na prevoženo pot. V Evropski uniji kar 19 odstotkov izpustov CO2 povzročajo osebna in lahka tovorna vozila.

A zmanjšanje izpustnih plinov je dosegljivo samo z večjo vlogo obnovljivih virov energije in uvajanjem motornih vozil na elektromotorne pogone. Električni avtomobili so namreč brez izpustov CO2, v njihov prid pa ob ekoloških razlogih govorijo tudi ekonomski in tehnični.

Začetni strošek visok, vožnja cenejša
Vožnja z njimi je precej cenejša od vožnje z zdajšnjimi avtomobili na bencinski pogon, saj stane manj kot evro na 100 kilometrov. A pri tem moramo trenutno odšteti začetni strošek investicije, pojasnjuje Miha Levstek, podpredsednik Društva za električna vozila. Osebna vozila na elektropogon so za zdaj precej draga, predraga za povprečnega voznika. Vendar dogajanja na naftnem trgu, predvsem pa grozeči okolijski problemi, nam pravijo, da so ta vozila vsekakor naša prihodnost.

Tega se počasi začenja zavedati tudi svetovna politika. V nekaterih velikih svetovnih silah so začeli spodbujati nakup električnih avtomobilov, proizvajalci vozil pa počasi le začenjajo več vlagati v njihov razvoj. Toda zakaj na trgu še vedno ni širše ponudbe teh vozil?

“Krizne” subvencije okolju ne delajo usluge
Če pustimo ob strani naftni lobij, je treba vedeti, da vsak proizvajalec ščiti svojo lastno proizvodnjo. Podjetja, ki so v svojo industrijo vložila ogromna sredstva, bodo zelo previdna pri vlaganju v nekaj novega, pojasnjuje Levstek. Na roko jim gredo tudi državne subvenije, ki so jih za preživetje krize dobili veliki avtomobilski giganti, in subvencije ob nakupu konvencionalnih avtomobilov, ki so jih vlade v preteklem letu in letos delile državljanom. Z uvajanjem eko standardov za motorje z notranjim izgorevanjem pa bodo tudi iz ekološkega vidika potisnili električna vozila še za kakšno leto dlje v prihodnost, dodaja.

Težava je tudi v tem, da je zaradi velikih začetnih vložkov pri nakupu takega avtomobila premalo povpraševanja. Malo povpraševanje pa povzroči, da cena tem avtomobilom ne pade. Ljudje se pač ne zavedajo, da je celoten strošek nakupa, uporabe in vzdrževanja električnega avtomobila v primerjavi z »normalnim« avtomobilom kljub vsemu vsaj za 20 odstotkov manjši.

Država mora vzpodbutiti razvoj
Tukaj nastopi vloga države, je prepričan naš sogovornik. “Naloga države je, da spodbudi začetno povpraševanje ter razvoj teh vozil, in Slovenija je tukaj zaspala. Treba je zgraditi tudi potrebno infrastrukturo, ki bo kupcem električnih vozil dala dober občutek, da ne bo med njihovo potjo prišlo do nepredvidenih zapletov. Hkrati bi bilo nato treba voznike teh avtomobilov tudi stimulirati, kdaj naj polnijo svoja vozila, da ne bi prišlo do preobremenitve omrežja.“

Ko bo trg z električnimi vozili zaživel, bo več vlaganja v njihov nadaljnji razvoj. Trenutno lahko namreč s povprečnimi baterijami v takem avtomobilu prevozimo do 160 kilometrov, kar je za povprečnega uporabnika dovolj, saj več kot 90 odstotkov vsakodnevnih voženj poteka na krajši razdalji. Morebitne kupce skrbijo tudi cene novih baterij, če se njihova kapaciteta čez čas zmanjša. Zdaj je za novo baterijo treba odšteti tudi do 20.000 evrov, a strokovnjaki po Levstekovih besedah pričakujejo, da se bo z razvojem trga cena znižala tudi do 10-krat. Proizvajalci pa razmišljajo o tem, da bi se baterije prodajale na lizing.

Odslužene baterije koristijo drugače
Pomembno je vedeti še to, da so stare baterije, ki niso več primerne za poganjanje avtomobila, še vedno zelo uporabne za druge zadeve. “Tako bi se lahko te baterije zbiralo in jih uporabilo za skladiščenje na primer veterne ali sončne energije. Trg bo tukaj zagotovo opravil svoje in pojavili se bodo komercialni ponudniki, ki se bodo ukvarjali s takimi stvarmi,” razmišlja Levstek.

Čeprav je avtomobile mogoče polniti doma, je kljub temu izgradnja mreže polnilnic nujna. V Sloveniji je to že začelo podjetje Etrel, ki je prvo tako polnilnico postavilo pred gradom Kodeljevo v Ljubljani. Trenutno so v Sloveniji postavljene tri – druga v Mariboru, tretja v Logarski dolini. Polnjenja ne zaračunavajo, saj so to zelo majhne vsote, pojasnjuje Levstek: “Če med dveurnim polnjenjem na primer spijete kavico v kavarni, zanjo odštejete več kot za polnjenje.” Ponudnikom teh polnilnic tako verjetno ne bo nikoli primarna stvar zaračunavanje polnjenja, ampak bodo živeli od dodatnih storitev in ponudb.

Odgovornost tudi na velikih družbah
Električni avtomobili torej počasi le postajajo naša dosegljiva realnost. V letu 2011 naj bi na trg svoje prve modele poslalo podjetje Renault, to načrtujejo tudi drugi avtomobilski proizvajalci. Da bomo v prihodnost stopili hitreje, pa je potreben večji interes politike in tudi podjetij, ki z velikim voznim parkom močno prispevajo k onesnaževanju okolja.

Ena izmed prvih večjih slovenskih družb, ki se tega zaveda, je Pošta Slovenije. V lanskem in letošnjem letu so tako testirali kolesa in avtomobile z električnimi motorji. Pravijo, da so izkušnje pozitivne, zato imajo trenutno objavljen razpis za nakup treh električnih avtomobilov, hkrati pa v Ljubljani in Mariboru uporabljajo 4 kolesa z električnimi motorji in načrtujejo nakup še 17 takih koles.

 

Na pošti so se začeli prilagajati
“Pošta Slovenije se zaveda pomena varovanja okolja in družbene odgovornosti do okolja, v katerem deluje. V strateškem razvojnem načrtu zato daje posebno pozornost ekološki sprejemljivosti voznega parka, hkrati pa s tem spodbuja tudi nastajanje novih delovnih mest v tako imenovani zeleni tehnologiji,” so za MMC dejali v Pošti Slovenije.

Pojasnjujejo, da evropske poštne uprave na leto proizvedejo od 8 do 11 milijonov ton ogljikovega dioksida. Cilj ekološko ozaveščenih evropskih pošt pa je, da bi to številko do leta 2013 znižali za vsaj 10 odstotkov.

Brez dogovora v Köbenhavnu svetu grozi podnebna katastrofa

Decembra bodo vse oči sveta uprte v Köbenhavn, kjer naj bi se dogovorili o nasledniku Kjotskega protokola in o skrbi za podnebje v naslednjih letih.

Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah bo v danski prestolnici potekala med 7. in 18. decembrom, že dalj časa pa potekajo intenzivne priprave in pogajanja, da bi na Danskem le dosegli nov svetovni podnebni dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki bo nasledil zdajšnji Kjotski protokol.

Pospešena pogajanja pod okriljem Okvirne konvencije ZN-a o spremembi podnebja potekajo zadnji dve leti, saj naj bi se v Köbenhavnu s sprejetjem celovitega svetovnega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam po letu 2012 končal dveletni pogajalski proces, ki se je začel s sprejemom t. i. Balijskega kažipota in Balijskega akcijskega načrta na konferenci pogodbenic konvencije in Kjotskega protokola decembra 2007 na Baliju. Nov, celovit dogovor o boju proti podnebnim spremembam po letu 2012 bo zaznamoval konec prvega ciljnega obdobja Kjotskega protokola. Pred tem sta že oz. še bosta potekali pogajalski zasedanji od 28. septembra do 9. oktobra v Bangkoku in od 2. do 6. novembra v Barceloni.

Države naj bi zmanjšale oz. omejile izpuste toplogrednih plinov
Sporazum v Köbenhavnu naj bi preprečil, da bi svetovno segrevanje doseglo nevarne ravni, ki so jih določili znanstveniki, to je več kot dve stopinji Celzija nad temperaturo iz predindustrijskega obdobja. Znanstveniki namreč že nekaj časa opozarjajo, da bi imelo prekoračenje te ravni nevarne posledice za ves svet. Da bi povečanje temperature ostalo manjše od navedenega, bodo morale industrijske države do leta 2020 zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov za od 25 do 40 odstotkov pod ravnijo iz leta 1990, države v razvoju pa bodo morale do leta 2020 omejiti hitro rast svojih izpustov na od 15 do 30 odstotkov pod svoje dozdajšnje običajne vrednosti.

Evropska unija se je po navedbah Evropske komisije že brezpogojno zavezala, da bo svoje izpuste do leta 2020 zmanjšala za najmanj 20 odstotkov glede na vrednosti iz leta 1990, prav tako pa je pripravljena cilj zmanjšanja izpustov zvišati na 30 odstotkov, če bi se tudi njene mednarodne partnerice podobno odzvale.
Spletna stran Köbenhavnske konference

Težave povzročajo ZDA, ki niso podpisnica Kjota
Proces, ki poteka že drugo leto, je dvotiren: en tir je kjotski, drugi tir pa je konvencijski. Cilj kjotskega tira je določitev novih obveznosti zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v razvitih državah po letu 2012. Pri tem veliko težavo predstavljajo ZDA, saj država, ki je odgovorna za četrtino svetovnih emisij, ni pogodbenica Kjotskega protokola in je te obveznosti ne zadevajo. V novem svetovnem sporazumu naj bi tako med drugim določili tudi, na kakšen način se bodo v ukrepanje proti podnebnim spremembam vključile države v razvoju in razvite države, ki niso pogodbenice Kjotskega protokola (ZDA). Številne organizacije pa pozivajo predsednika Baracka Obamo, naj poskrbi, da bodo tudi ZDA postale okolijsko zavedna država.

Pogajanja po konvencijskem tiru pa morajo nasloviti pet stebrov, opredeljenih v Balijskem akcijskem načrtu, in sicer: skupno vizijo, blaženje podnebnih sprememb (z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov), prilagajanje podnebnim spremembam, razvoj in prenos tehnologij ter financiranje in investicije (predvsem za pomoč državam v razvoju).

Evropska unija in večina drugih razvitih držav se zavzemata za to, da bi do zasedanja v Köbenhavnu oba tira združili, temu pa nasprotuje večina držav v razvoju. Z združitvijo tirov bi dobili samo en končni sporazum, katerega del bi bile tudi obveznosti razvitih držav, o katerih potekajo pogajanja v okviru kjotskega tira.

Evropska unija ima skupno stališče
Države članice Evropske unije skupaj pripravljajo svoja pogajalska izhodišča, stališča in strategijo. Glavni politični cilj Evropske unije (in tudi Slovenije) je sprejem ambicioznega, pravno zavezujočega svetovnega sporazuma, ki bo omogočil srednjeročno in dolgoročno zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov, potrebno za omejitev povprečne svetovne temperature pod 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Ta dogovor mora temeljiti na načelu skupne, a raznolike odgovornosti in upoštevati pravico vsake države do trajnostnega razvoja.

Drugi pomemben del sporazuma pa je finančne narave. Njegovo bistvo je zagotavljanje finančnih sredstev državam v razvoju za izvajanje aktivnosti za omejitev oziroma zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje in za prilagajanje negativnim učinkom podnebnih sprememb. Evropska unija se zavzema za vzpostavitev takega sistema, ki bo zagotavljal zadostno, predvidljivo, učinkovito in pravično financiranje omenjenih zadev.

Brown: Če ne bo dogovora, bo katastrofa
Britanski premier Gordon Brown je v ponedeljek že napovedal, da svetu grozi katastrofa nepredstavljivih razsežnosti, če se svetovni voditelji decembra ne bodo dogovorili o ukrepih. Brown je prepričan, da bi bile posledice neuspelega dogovora za svetovno segrevanje večje od posledic obeh svetovnih vojn. “Ne moremo si privoščiti neuspeha. Če ne uspemo, bomo plačali visoko ceno,” je opozoril Brown, ki je prepričan, da pogovori o nasledniku Kjotskega protokola potekajo odločno prepočasi, in dodaja, da “za planet ni rezervnega načrta”.

Britanski premier je pozval svetovne voditelje, naj si skupaj prizadevajo za sklenitev dogovora, ki bo zastavil zavezujoče cilje za bogate države glede zmanjšanja emisij in zagotovil finančno pomoč najrevnejšim državam za boj proti posledicam podnebnih sprememb. Po besedah Browna je treba razvijajočim se državam pri boju s posledicami podnebnih sprememb pomagati s 70 milijardami evrov letno.

Spodaj si lahko ogledate promocijski spot, ki opozarja na pomembnost sprejema dogovora o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

http://tadejropret.wordpress.com/2009/09/29/ukrepaj-zdaj-ne-dovoli-da-nam-mozje-v-kravatah-unicijo-zivljenje/

Vir:www.rtvslo.si

Z zelenimi strehami nad izpuste toplogrednih plinov

K zmanjševanju učinkov toplogrednih plinov bi v prihodnosti lahko pripomogle tudi “zelene” strehe stolpnic v mestnih naseljih, na katerih so posajena drevesa in trava.

Omenjene strehe so vse bolj priljubljene v nekaterih velikih mestnih središčih, znanstveniki pa ugotavljajo tudi, da niso uporabne le za počitek v zelenem okolju sredi betonskega naselja. Kot poročajo raziskovalci v Michiganu, bi nadomeščanje običajnih gradbenih materialov s tovrstnimi v naselju z okoli milijonom prebivalcev izničilo izpuste ogljikovega dioksida okoli 10.000 terenskih vozil in tovornjakov oziroma “ujelo” okoli 55 ton ogljika na leto.

Meritve so sicer potekale tako, da so znanstveniki dve leti merili vsebnost ogljika v vzorcih rastlin in prsti s trinajstih “zelenih” streh v Michiganu in Marylandu.

Kot so še ugotovili Kristin Getter in njeni sodelavci, “zelene” strehe poleg omenjenega zmanjšujejo stroške ogrevanja in hlajenja ter zadržujejo meteorne vode.

Vir:www.rtvslo.si

Ukrepaj zdaj! Ne dovoli, da nam možje v kravatah uničijo življenje!

Med 7. in 18. decembrom 2009 bo v Kopenhagnu potekala mednarodna podnebna konferenca pod okriljem Združenih narodov, na kateri bodo svetovni voditelji sprejemali globalni podnebni dogovor.

V letu 2002 je bil na svetovni ravni sprejet prvi obvezujoči dogovor za varovanje podnebja – t.i. kjotski protokol. Ta protokol pokriva časovno obdobje med leti 2008 in 2012, za čas po izteku tega obdobja pa je potrebno oblikovati nov svetovni podnebni dogovor.
Proces dogovarjanja o globalnem podnebnem dogovoru se je začel decembra 2007 na Baliju, ko se je 192 držav zavezalo, da se bodo v dveh letih dogovorile, kako skupaj ukrepati proti podnebnim spremembam. Znanstveniki nas opozarjajo, da nam časa za ukrepanje zmanjkuje. Če v Kopenhagnu ne bo politične volje za ambiciozen in pravičen podnebni dogovor, lahko zamudimo priložnost, da se izognemo najhujšim posledicam podnebnih sprememb.

Neuspeh v Kopenhagnu je zato nesprejemljiv. Tega se morajo zavedati tudi naši voditelji.

Podnebne spremembe že vplivajo na naša življenja (suše, poplave, nevihte). Konferenca v Kopenhagnu predstavlja najboljšo priložnost, da preprečimo stopnjevanje posledic podnebnih sprememb in zgradimo boljši in varnejši svet.

Ambiciozen in pravičen podnebni dogovor bo omogočil trajnostni razvoj, blaginjo, zdravje in stabilnost; slab dogovor oziroma nikakršen dogovor pa prihodnost z vse hujšimi posledicami podnebnih sprememb in veliko negotovost.

S kampanjo Ukrepaj zdaj! želimo to sporočilo prenesti tudi slovenskemu predsedniku vlade in mu pokazati, da si prebivalci želimo ukrepanja. Če se nas bo oglasilo dovolj, nas ne bo mogel preslišati. Podpiši peticijo in zahtevaj ukrepanje!

Če ne ukrepamo SEDAJ, bomo vsi mi in vaši otroci v bližnji prihodnosti živeli v popolni želji le za preživetje, sami, brez pomoči. Ne pustite, da nas preslišijo, UKREPAJ ZDAJ!

Podpiši peticijo na http://www.ukrepajzdaj.org/peticija.php

Vetrnice – premalo izkoriščen vir energije

Delež z vetrnicami pridelane električne energije je na svetovni ravni še vedno sorazmerno majhen: le odstotek in pol.

Splošno znano je, da izrabi vetrne energije ob izračunavanju učinkovitosti glede na vložek v vetrne elektrarne, še zlasti pa ob ničnih stranskih učinkih, ni para, je poročal RTV Slovenija. Prizadevanja za še hitrejši in še bolj ekonomičen razvoj tehnologije za izrabo vetrne energije pa se morajo pospešeno nadgrajevati, pri čemer naj večjim vetrnim elektrarnam sledijo tudi manjše. To je tudi sklep konference strokovnjakov za izkoriščanje vetrne energije, ki je potekala v angleškem Watfordu.

Slabo petino vse električne energije vetrne elektrarne priskrbijo le Dancem, desetino Špancem in Portugalcem, sedem odstotkov Nemcem in Ircem. Te se trudijo dohiteti še zelo zaostali Britanci, ki pa so, zanimivo, največji proizvajalci opreme za vetrne elektrarne. V modo zdaj prihajajo njihove miniature.

Čeprav vse znanstvene matematike, pa tudi povsem laični sklepi podpirajo izrabo zračnih tokov, je največja ovira vetru na poti v veternice še vedno birokracija.

EU prepovedala navadne žarnice

Sedaj pa zares.

Evropski ministri, pristojni za področje energetike, so dokončno potrdili prepoved prodaje navadnih žarnic z svetilno nitko, ki bo začela veljati leta 2010. Prepoved je del evropske politike za boj proti klimatskim spremembam.

Navadne žarnice so sicer občutno cenejše kot kompaktne fluorescentne žarnice, vendar slednje trajajo dlje in porabijo precej manj energije – tudi do petkrat manj. S prepovedjo navadnih žarnic naj bi se evropska poraba energije za osvetlitev domov zmanjšala za 60 odstotkov, s čimer bi izpust ogljikovega dioksida vsako leto zmanjšali za 30 milijonov ton.

Prehod na uporabo varčnejših žarnic se bo začel 1. marca 2009, najprej pa bodo na vrsti žarnice z močjo 75 vatov in več. (aNET)

Vir:www.agencijanet.si

Izpustov več namesto manj

Predlog Poročila o izvajanju programa o zmanjševanju emisij razkriva, da količina izpustov kljub drugačnim direktivam še vedno narašča.

Kot iz analiz ugotavljajo na ministrstvu za promet, največjo težavo povzroča promet, predvsem avtomobilski, druge oblike prometa k povečevanju izpustov ne prispevajo skoraj nič. Med letoma 1986 in 2006 je bila stopnja izpustov toplogrednih plinov najvišja prav leta 2006 in je za 2,7 odstotne točke presegala ciljne izpuste kjotskega protokola.

Poročilo vladi o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012

Povečan promet zaradi vstopa v EU
Iz poročila – vlada se bo z njegovo vsebino predvidoma seznanila na eni prihodnjih sej – je razvidno, da se je povečevanje izpustov začelo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, s tem pa je povezano tudi to, da je Slovenija pomembno evropsko tranzitno križišče. K izpustom toplogrednih plinov se prišteva še prodaja goriva tujcem, ki zaradi nižjih cen svoje avtomobile z gorivom napolnijo v Sloveniji, kar se nato tudi prišteva k slovenskim izpustom.

Viri izpustov v letu 2006: - proizvodnja električne energije (31 %) - promet (23,3 %) - raba energije v industriji in gradbeništvu (12,6 %) - raba energije v splošni porabi (11,6 %) - kmetijstvo (9,9, %) - industrijski procesi, raba topil in premazov (6 %) - odpadki (3,4 %) - drugi izpusti (2,2 %)

Opazen tudi napredek
Ker se prometni izpusti tako očitno povečujejo, to izniči napredek na drugih področjih, kjer je sicer opazen napredek. V poročilu so ocenjevanje izpustov razdelili na osem sklopov: proizvodnjo električne energije in toplote, rabo energije v industriji in gradbeništvu, promet, rabo energije v splošni uporabi, industrijske procese, odpadke, kmetijstvo in gozdarstvo. Sklope so nato razdelili na več podsklopov, ki so jih nato ocenili z ocenami zadovoljivo, delno zadovoljivo in nezadovoljivo.

Najslabše se je torej odrezal promet, ki je oceno nezadovoljivo dobil na vseh področjih, najbolje pa industrijski procesi, ravnanje z odpadki, kmetijstvo in gozdarstvo. Proizvodnja električne energije je negativno oceno dobila pri tehnološki posodobitvi termoelektrarn, sklop raba energije v industriji pa pri spodbujanju povečevanja energetske učinkovitosti.

Potrebno bo še veliko dela
V poročilu zato predlagajo več potrebnih ukrepov, ki bi stanje le izboljšali. Poudarjajo trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov, posodobitev termoelektrarn, povečevanje energetske učinkovitosti, spodbujanje javnega prometa, ozaveščanje ljudi glede porabe goriv v prometu, nadomeščanje fosilnih goriv z biogorivi, večanje uporabe električne energije v primerjavi z gorivi in ločevanje odpadkov.

Ob tem v poročilu še opozarjajo, da je EU do leta 2020 previdel zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za od 20 do 30 odstotkov, ministrstvo za okolje in prostor pa pripravlja strokovne podlage za obdobje do leta 2020. Že to leto začenjajo s projektom “Slovenija, nizko ogljična družba”.

Vir:www.rtvslo.si

Arktični led je vzdržal

Po podatkim ameriške organizacije National Snow and Ice Data Center se je letos stajalo 9,4 odstotka ledu manj kot lansko poletje.

Zaradi globalnega segrevanja so mnogi pričakovali, da se bo letos stajalo več ledu kot v lanskem, rekordnem letu, vendar se je sredi septembra zopet začelo zamrzovanje, ki je prekinilo nekatere, očitno preveč kataklizmične napovedi.

Lani so namerili absolutni rekord od začetka meritev s pomočjo satelita, saj se je stajalo 4,13 milijona kvadratnih kilometrov ledu. Po mnenju nekaterih znanstvenikov je letošnji pojav še večje presenečenje kot lansko rekordno tajanje, saj so bile možnosti za hiter obrat glede na lansko leto zelo majhne.

Povprečna debelina ledu na severnem tečaju se je od leta 1987 zmanjšala od 3,7 na 2,6 metra, s tem pa se je spremenila tudi sposobnost odboja svetlobe, kar samo še pospešuje tajanje. Razloge za to, da so se črnoglede napovedi izkazale za neresnične, gre iskati v manjšem številu resnično toplih dni, pa tudi vetrovih, ki so pihali iz različnih smeri in tako niso pospeševali premikanja ledu in s tem večjih možnosti za tajanje.

Znanstveniki sicer že dalj časa napovedujejo, da se bliža trenutek, ko se bo led na severnem tečaju poleti povsem stajal, vendar se njihove napovedi drastično razlikujejo. Po sedanjih predvidevanjih naj bi se to zgodilo leta 2030, čeprav napovedi segajo od leta 2012 do 2050.

Vir:www.rtvslo.si

Sahara lahko postane vir elektrike za Evropo

Z izkoriščanjem do okolja prijazne sončne energije v puščavskem okolju bi v evropskih državah popolnoma odpadla potreba po gradnji jedrskih in termoelektrarn, je prepričan Arnulf Jaeger-Waldau z Evropskega inštituta za energijo. Te plantaže bi se po njegovih besedah razsprostirale na površini 20.000 kvadratnih kilometrov.

Znanstveniki so že pozvali k gradnji obsežnih sončnih “plantaž”, ki bi električno energijo proizvajale s pomočjo sončnih celic ali pa s segrevanjem vode, ki bi nato poganjala trubine za proizvodnjo elektrike.

Po mnenju znanstvenikov je Sahara več kot primerna za izkoriščanje sončne energije, saj je puščava s soncem tako rekoč obsijana skozi vse leto. V primerjavi s severom Evrope bi sončne “plantaže” v severni Afriki proizvedle trikrat več energije.

Večino stroškov bi zahtevala gradnja javnega električnega omrežja, ki bi povezalo države v južnem Sredozemlju, kot so Španija, Portugalska in Italija, saj te za zdaj nimajo zmogljivosti za prenos viška električne energije, ki bi ga proizvedle države severne Afrike.

V omrežje, ki bi po prvih ocenah stal 45 milijard evrov, bi energijo iz obnovljivih virov prispevale tudi druge evropske države, kot so Velika Britanija in Danska z vetrno energijo ali Islandija z geotermalno energijo.

Vir:www.rtvslo.si

Japonci preizkušajo gorivo prihodnosti

Okrog 3.000 japonskih gospodinjstev se je vključilo v projekt uporabe gorivnih celic za razsvetljavo in ogrevanje domov.

Japonska, ki ima malo lastnih virov energije, želi stopiti na čelo t. i. vodikove družbe, ki bi klasična fosilna goriva zamenjala z načinom pridobivanja energije, ki v zrak spušča manj toplogrednih plinov.

Gorivne celice namreč energijo proizvajajo s pomočjo kemične reakcije med kisikom in vodikom, izločenim iz zemeljskega plina ali drugih virov. Celice ogljikovega dioksida ne proizvajajo, nekaj ga nastane le pri pridobivanju vodika.

Gorivne celice, namenjene gospodinjstvom, so naprave v velikosti manjše omare, ki poleg tega delujejo zelo tiho. Poleg elektrike naj bi gospodinjstvom zagotavljala tudi toplo vodo.

Japonska želi postati “vodikova družba”
Med prvimi na svetu je hiša z lastnim sistemom gorivnih celic leta 2005 postala rezidenca japonskega premierja, projekt pa sponzorira japonska vlada. Po izračunih naj bi povpraševanje po gorivnih celicah na Japonskem naraslo na 550.000 celic letno, njihova glavna slabost pa je visoka cena, zato se raziskovalci trudijo narediti cenovno dostopnejše sisteme.

Na Japonskem je sicer 48 milijonov gospodinjstev, od tega jih 25 milijonov živi v enostanovanjskih hišah.

Vir:www.rtvslo.si

Onesnaženost ozračja ogroža koale

Koale ogroža naraščujoča raven onesnaženosti ozračja z ogljikovim dioksidom, ker odvzema hranilo listom evkaliptovih dreves, s katerimi se te živali hranijo.

Onesnaženost z ogljikovim dioksidom zastruplja evkaliptove liste, primarni vir hrane za koale, ugotavlja ekipa raziskovalcev z avstralske univerze v Sydneyju.

Raven toksičnosti v listih se je dvignila, ko so se povečale ravni ogljikovega dioksida v izpustih tople grede. Z njihovim porastom namreč drevesa proizvedejo več na ogljiku osnovanih protihranil, ki izpodrivajo hranila, listi pa za koale postanejo strupeni in jih te ne morejo prebaviti.

Ekipa ugotavlja, da bi današnje ravni globalnih izpustov ogljikovega dioksida zaradi pomanjkanja okusnih listov v 50 letih povzročile občutno zmanjšanje populacije avstralskih koal.

Izmed več kot 600 vrst evkaliptov v Avstraliji bi koale jedle liste le od približno 25., še ugotavljajo raziskovalci.

Vir:www.rtvslo.si

Ledenikom pišemo smrtno obsodbo

Nekateri ledeniki na svetu se topijo več kot dvakrat hitreje kot v preteklosti. Najbolj so ogroženi ledeniki v Alpah in Pirenejih.

Med letoma 1980 in 1999 se je ledenik v povprečju letno zmanjšal za 30 centimetrov, medtem ko je leta 2006 ta številka narasla kar na meter in pol, kažejo podatki programa ZN-a za okolje (UNEP). Strokovnjaki so zaradi alarmantnega stanja pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj bomo drugače priča katastrofalnim posledicam.

“Milijoni, če ne milijarde ljudi je neposredno ali posredno odvisnih od teh naravnih vodnih zalog za pitno vodo, kmetijstvo, industrijo in proizvodnjo elektrike v pomembnih obdobjih leta,” je kritičnost razmer opisal izvršni direktor UNEP-a Achim Steiner. Čeprav trendu izginjanja ledenikov ni videti konca, pa Steiner vseeno ni tako črnogled, saj mu upanje vliva porast t. i. “zelenega gospodarstva” in vlaganje vse več denarja v obnovljive vire energije.

Od ledenikov so namreč posredno in neposredno odvisne milijarde ljudi. Najbolj so ogroženi ledeniki v Avstriji, Italiji, Španiji, Švici, na Norveškem in Švedskem.

Vir:www.rtvslo.si

ZDA zaostrujejo standarde za zrak

Ameriška agencija za varstvo okolja je zaostrila določila glede kakovosti zraka, da bi tako pripomogla k izboljšanju zdravja ljudi.

Prvič v več kot 10 letih je zmanjšala dovoljeno vsebnost ozona pri tleh, ki pripomore k tvorbi smoga, kar naj bi po podatkih agencije vsako leto rešilo 4.000 življenj. V nasprotju z ozonom v stratosferi, kjer oblikuje zaščitno plast nad Zemljo, ozon pri tleh škoduje pljučem in povzroča velike težave astmatikom ter viša možnosti za vnetja dihal.

Nevladne organizacije trdijo, da bi morali za učinkovit boj proti slabemu zraku dovoljeno vsebnost zmanjšati za veliko več. Pritlehni ozon nastane, ko se dušikovi oksidi mešajo z hlapljivimi organskimi zmesmi, človek pa k omenjenim škodljivim zmesem pripomore prek elektrarn, industrijskih obratov, avtomobilskih izpustov, kemičnih mešanic in plinskih hlapov.

V agenciji ocenjujejo, da naj bi učinki znižanja vsebnosti najbolj pripomogli k zmanjšanju števila ljudi z bronhitisom, astmo, obiskom urgence, srčnim napadom in prezgodnjim rojstvom.

Vir: www.rtvslo.si

Rastline po novem odporne na sušo

Finski in ameriški znanstveniki so odkrili gen, ki nadzoruje uravnavanje količine vode v rastlinah, ki bodo tako lahko preživele sušo.

Raziskovalci so namreč odkrili gen, ki je odgovoren za absorbcijo ogljikovega dioksida skozi pore rastline, kot tudi za količino vodnih hlapov, ki jih rastlina skozi iste pore odda v okolje. Na ta način lahko rastlina v sušnem vremenu izgubi tudi do 95 odstotkov vode. Znanstveniki so že desetletja poskušali najti gen, ki nadzoruje delovanje por.

S primerno gensko modifikacijo bi lahko dosegli, da bi rastline še naprej absorbirale ogljikov dioksid, obenem pa zadržale vodo.

Poskusi so bili sicer narejeni na zelo raznovrstnih rastlinah, toda ugotovljeno je bilo, da so genski mehanizmi sorodni pri večini izmed njih, vključno z rižem.
Vir:www.rtvslo.si

Plenilci na Antarktiki?

Globalno segrevanje bo zaradi invazije morskih psov, rakov in drugih plenilcev začelo ogrožati tudi življenje v morju Antarktike.

Zaradi nizkih temperatur se je veliko živalskih vrst na desetine milijonov let razvijalo brez plenilcev, pri čemer je zaradi ekstremnih razmer nastalo nekaj najbolj nenavadnih bitij na Zemlji.

V zadnjih 50 letih pa se je temperatura morskega površja okoli Antarktike dvignila za od 1 do 2 stopinji Celzija, kar je dvakrat več kot splošno povprečje. Znanstveniki si zato prizadevajo tudi nadzorovati ladijske izpuste balastne vode, ki vsebujejo različne druge živalske vrste.

Vir:www.rtvslo.si