Naj film:Mamma Mia

Zvrst: romantična komedija
Trajanje: 108 min.
Igrajo: Amanda Seyfield, Steelan Skarsgard, Piere Brosnan, Nancy Boldwin, Colin Firth, Meryl Streep
Režija: Phyllida Lloyd
Scenarij: Catherine Johnson
Distributer: Karantania cinemas
URL filma: http://www.mammamiamovie.com/
Leto: 2008

Piše se leto 1999 na očarljivem grškem otoku Kalokairi. Romantična dogodivščina se začne v odročnem hotelu, ki ga vodijo Donna (Meryl Streep), njena hči Sophie (Amanda Seyfried) in hčerin zaročenec Sky (Dominic Cooper).
Tik pred poroko Sophie negotovo odda tri poročna vabila trem različnim moškim, za katere meni, da bi lahko bili njeni očetje, no, eden od njih, vendar ne ve, kateri. Iz treh mest na različnih koncih sveta se trije moški takoj odpravijo nazaj na otok in k ženski, ki jih je očarala pred več kot 20 leti..
Medtem na otoku vse vrvi. Donnino osebje pripravlja poroko, Sophie pa obiščeta prijateljici in družici, ki jima zaupa škandalozno skrivnost: Sophie je našla mamin dnevnik in v njem izvedela, da ima tri morebitne očete – poslovneža Sama Carmichaela (Pierce Brosnan), pustolovca Billa Andersona (Stellan Skarsgard) in bankirja Harryja Brighta (Colin Firth). Ne da bi povedala mami, je vse tri povabila na poroko, prepričana, da bo ugotovila, kateri je njen oče, če bo nekaj časa preživela z njimi.
Sam, Bill in Harry, ki se pred tem niso poznali, se srečajo v pristanišču. Harry in Sam sta zamudila zadnjo ladjo na otok, zato ju Bill tja odpelje s svojo jadrnico..
Na Kalokairi prideta tudi Donnini stari prijateljici in nekdanji spremljevalni pevki, pikra in jezikava Rosie (Julie Walters) in premožna večkratna ločenka Tanya (Christine Baranski).
Prispejo trije moški in Sophie jih na skrivaj odpelje v sobico nad kozjim hlevom ter jim prizna, da mama sploh ne ve, da jih je ona povabila, čeprav je vabila poslala v maminem imenu. Roti jih, naj je ne izdajo, ker bi sicer pokvarili presenečenje. Sophie se komaj še uspe izmuzniti skozi okno, ko Donna pokuka skozi loputo in osuplo zagleda tri znane pojave iz svoje mladosti..
Možje odidejo na jadrnico, kjer se jim pridruži Sophie, in pripovedujejo ji o brezskrbnih dnevih, ki so jih preživeli z njeno mamo.
Donna niti sama ne ve, kateri od treh je Sophiejin oče, saj so se iskrice med njimi kresale približno ob istem času, Sophie pa prav tako razočarano ugotovi, da kljub druženju z vsemi tremi ne more reči, kdo je njen oče. Vsakemu od trojice se počasi posveti, da bi Sophie lahko bila njegova hči, in vsak se na to odzove drugače. Toda vsi trije jo hočejo oddati v zakon, le da drug za drugega še ne vedo, da so v enakem položaju.
V vse večji zmedi tik pred velikim korakom Sophie prosi mamo, ki je do zdaj sama skrbela zanjo, naj jo ona odda v zakon, saj si to vlogo edina zasluži. Ko svatje že napolnijo cerkvico, Donna Samu končno prizna, kako zelo jo je prizadel njegov odhod. V cerkvi pa se vse skupaj še bolj zaplete. Donna pred vsemi prizna, da je v cerkvi tudi Sophiejin oče, vsi trije vstanejo, se presenečeno spogledajo in za trenutek je težko reči, ali se bodo s tem sprijaznili ali bodo pele pesti. Toda hitro privolijo, da nimajo nič proti, če je vsak za tretjino njen oče. To seveda še najbolj ustreza pustolovcu Billu, ki mu očetovstvo ruši vse načrte, ampak tretjino bo že zmogel. Tudi Harry, za katerega je bila Donna edina ženska, ki ga je v življenju očarala, drugače pa ga privlačijo moški, je nad rešitvijo navdušen, saj pravi, da je tretjina hčerke vsekakor veliko več, kot je kdajkoli sanjal, da bo imel.Ko je vprašanje očetovstva rešeno, se Sophie premisli, saj ugotovi, da za pravo ljubezen poroka ni potrebna, a da vse priprave ne bi šle vnemar, se Sam spusti na kolena in zasnubi Donno, ki jo je ljubil vseh 20 let, čeprav sta bila ločena.

Vir:www.planet-tus.si

Naj film: Dogodek

Dolžina: 1h 31min Leto: 2008 Država: ZDA, Indija Jezik: angleščina Scenarij: M. Night Shyamalan Režija: M. Night Shyamalan Igrajo: Mark Wahlberg, Zooey Deschanel, John Leguizamo, Spencer Breslin, Ashlyn Sanchez, Betty Buckley

Povezavi: uradna stran, IMDB Napovednik: Apple.com

Mojster srhljivk M. Night Shyamalan, stvaritelj filmov Šesti čut, Znamenja in Vas ob gozdu, bo tokrat človeštvo soočil s povsem nepričakovanim, nerazložljivim in neustavljivim izumrtjem. Profesor naravoslovja Elliot in njegova odtujena žena Alma skušata na begu pred grozljivim umiranjem ljudi odkriti, kaj se dogaja. Nekateri menijo, da gre za teroristični napad, drugi so prepričani, da je kriv spodletel vojaški eksperiment, tretji razloge iščejo v skrivnostnem virusu. Toda resnica je še bolj silovita in strašna, kot si lahko predstavljajo.

“Znanost bo našla nekakšen razlog in ga zapisala v knjige, ampak na koncu bo vse skupaj samo teorija. Ne bomo zmogli priznati, da so na delu sile, ki jih ne razumemo.”
– iz Dogodka

Režiser M. Night Shyamalan (Šesti čut, Znamenja) predstavlja paranoični triler, ki se odvija hitro kot strela. V ospredju je družina, ki beži pred nepojasnjenim in neustavljivim pojavom, ki ne ogroža samo človeštva… ampak tudi najbolj osnovni človeški nagon – preživetje.

Začne se brez jasnega opozorila. Zdi se, da je prišlo od nikoder. V samo nekaj minutah po večjih ameriških mestih pride do nenavadnih, srhljivih smrti, ki so v nasprotju z razumom zavoljo svoje šokantne destruktivnosti. Kaj povzroča ta nenadni, popolni zlom človeškega obnašanja? Gre za nekakšen nov teroristični napad, ponesrečen eksperiment, hudičevo biološko orožje, podivjani virus? Se prenaša prek zraka, vode… kako?

Filadelfijski srednješolski profesor naravoslovja Elliot Moore (Mark Wahlberg) si najbolj želi poiskati način, kako pobegniti temu skrivnostnemu in smrtonosnemu fenomenu. Čeprav imata z ženo Almo (Zooey Deschanel) zakonsko krizo, se odpravita na pot, najprej z vlakom, nato z avtom. Z njimi sta Elliotov prijatelj, profesor matematike Julian (John Leguizamo), in njegova osemletna hčerka Jess (Ashlyn Sanchez). Priti želijo na podeželje Pennsylvanije, upajoč, da bodo ubežali srhljivim napadom, ki se ves čas širijo. A kmalu postane jasno, da ni nihče, nikjer varen. Grozljivemu, nevidnemu morilcu ne more ubežati nihče. Šele ko Elliot začne odkrivati pravo naravo tistega, kar preži zunaj – in tistega, kar je spustilo na plan silo, ki ogroža prihodnost človeštva – odkrije žarek upanja, da se utegne njegova slabotna družina rešiti pred tem, kar se dogaja.

Scenarist in režiser M. Night Shyamalan je postal eden najbolj uglednih pripovedovalcev zgodb sodobnega filma. Njegove večplastne filmske uspešnice odlikuje njegova značilna mešanica napetosti, drame, humorja in pristnih čustev. Od prvenca Šestih čut naprej je posnel niz. pretresljivih sodobnih filmov, ki raziskujejo provokativne človeške skrivnosti. Spotoma je požel pohvale kritikov in uspešno polnil blagajne kinodvoran.

Z Dogodkom se Shyamalan vrača h koreninam s trilerjem, ki je tako napet, da nas stiska v želodcu, s pripovedjo o katastrofi, morečim pobegom in naravi smrtonosnega konflikta s človeštvom. V svojem bistvu je to morda njegova najbolj neposredna zgodba, saj spremlja samo tri ljudi – moškega, žensko in otroka – na poti, ko bežijo pred katastrofo brez obraza in imena. Ta zgodba pa tudi zelo drzno izpostavlja tesnobno vizijo epske apokalipse, ki jo sicer neposredno ne sproži človek, ampak narava; zgodba sprašuje se, kaj bi se zgodilo, če bi bilo nekaj narobe z osnovnim človeškim nagonom za preživetje; zgodba pa tudi raziskuje, kako nas ljubezen in nežnost lahko ohranjata pri življenju v najbolj temačnih in grozljivih časih.

Zamisel za Dogodek je Shyamalan dobil, ko se je peljal po podeželju New Jerseyja. Opazoval je bujno zelenje, ki mu je večkrat oplazilo vetrobransko steklo. “Bil sem na poti v New York,” se spominja, “bil je prekrasen dan in ob avtocesti so bila drevesa. Nenadoma sem pomislil: Kaj če bi se nekega dne narava spravila nad nas? V tistem trenutku se mi je v glavi porajala celotna zasnova Dogodka in liki so nenadoma postali povsem jasni. To je bil krasen občutek.”

Že prvi osnutek scenarija je bil zelo napet, ko pa je studio Shyamalanu predlagal, naj zgodbo še bolj razvije in naj se je loti kot filma z oznako R (restricted, se pravi, da ne bo primeren za mladino), je vnesel še več napetosti in groze kot v svojih prejšnjih filmih. Shyamalan je bil presenečen, a prijetno vznemirjen zaradi svobode, ki mu jo je prinesel predlog studia, zato je njegova domišljija postala še bolj divja.

Producent Barry Mendel povzema: “Velika zamisel filma je vse od začetka bila, da bi Nightov žanr razširili in pri Foxu so nam rekli, da naj se ne omejujemo, naj snamemo rokavice in se lotimo zadeve, in to smo storili.” Producent Sam Mercer dodaja: “Dogodek mnoge nadnaravne in čustvene elemente, ki so značilni za Nightove filme, dvigne na nov nivo. In ta zgodba zastavlja zanimivo vprašanje širših razsežnosti – smo šli kot ljudje predaleč?

Shyamalan je skušal ustvariti sodobno različico paranoičnih trilerjev iz časov hladne vojne petdesetih in šestdesetih – filme, ki so zabavni in so dvignili nivo napetosti z neposredno grožnjo pogube, ob kateri je gledalca spreletaval srh, pod razburkano površino pa so subtilno dvomili v razumnost poti, ki jo ubira sodobna družba. Od maščevalne množice Ptičev Alfreda Hitchcocka do Godzile, ki jo je ustvarila jedrska bomba, agresivni, rastlinam podobni zapredki Invazije tatov teles Dona Siegela – vse te klasične napete pripovedi so bile dejansko grozljivke, občinstvo pa se je po ogledu spraševalo, kakšen bo pogumni novi svet, v katerem bo Zemlja sicer še obstajala, človeška vrsta pa morda ne.

Shyamalan je vedel, da bo tako kot pri drugih filmih gonilna sila Dogodka vse prežemajoči občutek negotovosti in strahu. Šel pa je še dlje in začel razmišljati o najbolj nepredstavljivem koncu človeštva. “Po mojem mnenju je pri Dogodku resnično srhljivo to, da se ljudje začnejo obnašati diametralni nasprotno glede na to, kako naj bi se obnašali. Nerazložljivo obnašanje je vedno zelo vznemirjujoče in v zgodbi je mnogo vedenjski vzorcev, ki bi jih lahko označili za tabu,” razlaga režiser. “Konec koncev, kaj je tisto, kar žene našo vrsto naprej? To je nagon, da se izogibamo škodljivim stvarem, da obvarujemo sebe in druge. Kaj pa če bi nam ta nagon vzeli, kaj bi se zgodilo? Stvari bi se zelo, zelo hitro postavile na glavo.”

Kljub temu, da gre za film katastrofe, gre hkrati za osebno dramo dveh ljudi, Elliota in Alme, ki spoznavata, kaj resnično pomenita ljubezen in družina. Nazadnje postaneta del na novo oblikovane nuklearne družine, ki se je rodila v grozljivih časih, vendar jo prežema žarek upanja, ravno dovolj močan, da jim v temi daje moč za nadaljevanje poti. “Upam, da služi nova družina, ki jo ustvarijo, kot metafora za človeštvo, za našo sposobnost, da smo pozitivni, polni upanja in da zmoremo iti naprej – hkrati pa upam, da boste po filmu dobili občutek, da takšne priložnosti morda ne bomo dobili, če določenih stvari ne bomo začeli spreminjati,” zaključi Shyamalan.

Vir: www.kolosej.si

Naj film: Hudičev brivec

Dolžina: 1h 57min Leto: 2007 Država: ZDA, Velika Britanija Jezik: angleščina Scenarij: John Logan po mjuziklu Stephena Sondheima in Hugha Wheelerja Režija: Tim Burton Igrajo: Johnny Depp, Helena Bonham Carter, Alan Rickman, Timothy Spall, Sacha Baron Cohen, Jamie Campbell Cohen

Povezavi: uradna stran, IMDB Napovednik: Apple.com

Šesto sodelovanje ljubitelja nevsakdanjih vlog Johnnyja Deppa in mojstra srhljive režije Tima Burtona nam na velika platna prinaša zgodbo o brivcu Benjaminu, čigar ženo in hčerko si poželi zlobni sodnik. Benjamin pristane v ječi, a mu uspe po dolgih letih pobegniti, ob vrnitvi v rojstni kraj pa si želi le maščevanja. Nadene si ime Sweeney Todd in znova odpre brivnico, ki jo kmalu polepša s curki krvi svojih strank, trupla pa odstrani s pomočjo čudaške Lovett, ki zelo rada peče mesne pite … Film je od štirih nominacij prejel zlata globusa za najboljšo komedijo ali mjuzikl in za najboljšega glavnega igralca.

Sinopsis

Najizvirnejši par sodobne kinematografije – režiser Tim Burton in igralec Johnny Depp – se vrača z vznemirljivim in izvirnim izdelkom, temelječim na nagrajenem muzikalu Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street legendarnega pisca besedil in skladatelja Stephena Sondheima. Dramatični triler označuje Burtonovo šesto sodelovanje z Deppom, ki igra naslovno vlogo poleg Helene Bonham Carter kot gdč. Lovett. Zvezdniška zasedba, ki jo je Burton zbral okrog Deppa, vključuje še Alana Rickmana kot nemoralnega sodnika Turpina, Sacha Barona Cohena kot Sweeneyu Toddu konkurenčnega brivca, nastopaškega Adolfa Pirellija, ter Timothyja Spalla kot sodnikovega pokvarjenega pomočnika Beadlea Bamforda.

Depp blesti kot Benjamin Barker, človek, ki je po krivici odsedel 15 let v zaporu, nato pa mu uspe pobegniti nazaj v London – z eno samo veliko željo: po maščevanju. Barker si nadene novo identiteto Sweeneya Todda in se vrne v svojo staro brivnico nad lokalom, v katerem gdč. Lovett peče svoje pite. Od tam začne opazovati sodnika Turpina (Alan Rickman), ki ga je bil dal zapreti z namenom, da mu prevzame ženo in hčerko – dojenčico.

Ko konkurenčni brivec Pirelli (Sacha Baron Cohen), grozi, da bo razkrinkal Sweeneyevo resnično identiteto, ga Todd ubije. Gdč. Lovett vidi nastalo krizo kot potencialno rešitev za svoj propadajoči posel: predlaga, da bi Sweeneyeve žrtve uporabila za nadev za pite. Gdč. Lovett sanja, da bi bila spoštovana in da bi živela ob morju, Sweeney pa bi bil njen mož. Ampak Sweeney ima pred očmi le maščevanje – misliti ne more na nič drugega.

Ocena: 5/5

Vir: www.kolosej.si

Naj film:Elizabeta: Zlata doba

Dolžina: 1h 54min

Leto: 2007

Država: Velika Britanija

Jezik: angleščina

Scenarij: Michael Hirst in William Nicholson

Režija: Shekhar Kapur

Igrajo: Cate Blanchett, Clive Owen, Geoffrey Rush, Jeremy Barker, Adam Godley, Tom Hollander, Jordi Molla, Samantha Morton

Povezavi: uradna stran, IMDB Napovednik: Apple.com

Devet let po prvem filmu, ki je prejel sedem nominacij za oskarje, se vračamo v 16. stoletje, čas vladanja odločne kraljice Elizabete, ki se je za dobrobit svoje dežele odpovedala zvezam z moškimi. Tokrat njeno vladavino ogroža naduti španski kralj in njegovo mogočno ladjevje, edino rešitev pa nudi sila postavni kapitan piratov Raleigh. Elizabeth se znajde v skušnjavi, zato Raleigha z ljubezensko spletko drži blizu dvora, kar pa le še poveča njeno duševno trpljenje. Toda resnična nevarnost preti precej bližje, kot si Elizabeta lahko predstavlja.

Zgodba

Smo leta 1585. Po skoraj treh desetletjih na prestolu Anglije se kraljica Elizabeta I. še vedno sooča s krvavimi poskusi prevzema svoje krone in družinske izdaje. Na drugi strani Preliva pa čez Evropo 16. stoletja veje uničujoč veter fundamentalističnega katolicizma s Filipom II. Španskim na čelu. S podporo papeža in oborožen z inkvizicijo, vojsko in ladjevjem je Filip nenehna grožnja kraljici in deželi. Mračni pobožni kralj je odločen odstraniti protestantsko “krivoverko” s prestola in vrniti Anglijo v naročje katoliške cerkve.

Med pripravami na vojno se Elizabeta trudi najti ravnotežje med kraljevskimi dolžnostmi in nepričakovano ranljivostjo zaradi ljubezni do Raleigha, ki ostaja kraljici prepovedana, saj se je s telesom in dušo zapisala deželi. Zato svoji dvorni dami Bess Throckmorton ukaže, naj se sprijatelji z njim in ga zadrži na dvoru. V drznem in pustolovskem Raleighu kraljica vidi ne le intelektualno in po duhu sorodno dušo, pač pa glasnika neznanih dežel, neraziskanih pokrajin in neskončne svobode. Vendar je Elizabeta prisiljena izbirati med svojo ženskostjo in prestolom.

Elizabetin zvesti svetovalec sir Francis Walsingham še naprej mojstrsko drži v rokah niti na dvoru in ji pomaga utrditi absolutno oblast. S svojo mrežo vohunov Walsingham odkrije morilsko zaroto, ki bi lahko vrgla Elizabeto s prestola. Ko pa odkrije izdajalce, med njimi Elizabetino sestrično Marijo Stuart, nevede usmeri Anglijo na pot uničenja

Naj film:1408

Dolžina: 94 min
Leto: 2007
Država: ZDA
Režija: Mikael Hafstrom
Scenarij: Matt Greenberg, Scott Alexander in Larry Karaszewski po zgodbi Stephena Kinga
Igrajo: John Cusack, Samuel L. Jackson, Mary McCormack, Jasmine Jessica Anthony, Tony Shalhoub, Noah Lee Margetts idr.

Povezave: uradna stran, IMDB, napovednik na apple.com

V filmu, posnetem po zgodbi mojstra srhljivk Stephena Kinga, spoznamo zagrenjenega Mika Enslina, ki je po tragični smrti mladoletne hčerke svoje življenje posveti razkrivanju neresničnosti paranormalnih pojavov. V iskanju teme za svojo novo knjigo izve za sobo številka 1408 v newyorškem hotelu, iz katere se še noben gost ni vrnil živ. Toda sprva povsem običajen izziv se kmalu spremeni v najhujšo nočno moro, v kateri ni več razlike med domišljijo in resničnostjo, edina rešitev pa vodi preko sprejemanja tistega, česar ne moremo razumeti.

Mike Enslin želi dokazati,
da je življenje zgolj tu in zdaj. Posmrtno življenje,
Bog, druga priložnost? Nikakor. Ali pač?

Zgodba

V grozljivki Mikaela Hafströma, posneti po istoimenski kratki zgodbi Stephena Kinga, gospodarja napetosti, Mike Enslin, slavni pisec srhljivih romanov, verjame le v tisto, kar vidi z lastnimi očmi. Po nizu uspešnic, v katerih izpodbija paranormalne pojave v najbolj razvpitih hišah in na pokopališčih, kjer straši, ne najde pravega dokaza o posmrtnem življenju. Toda dolgih in osamljenih ne-fantomskih noči je konec, ko v okviru svojega najnovejšega projekta, “Ten Nights in Haunted Hotel Rooms” (Deset noči v hotelskih sobah, v katerih straši), preveri sobo številka 1408 v hotelu Dolphin. Kljub opozorilom upravitelja hotela je Enslin prva oseba po dolgih letih, ki želi prenočiti v domnevno zastrašujoči sobi. Nova uspešnica je morda tik pred vrati, a še pred tem se mora avtor, tako kot številni Kingovi junaki, iz dvomljivca preleviti v pravega vernika in, če želi preživeti noč, soočiti s svojimi demoni.

Vir:www.kolosej.si

Naj film:Sicko

Dolžina: 113 min
Leto: 2007
Država: ZDA
Režija: Michael Moore
Scenarij: Michael Moore
Igrajo: Michael Moore, George W. Bush, Reggie Cervantes, John Graham, William Maher, Richard Nixon, Linda Peeno idr.

Povezave: uradna stran, IMDB, napovednik na apple.com

Po zabavni kritiki ameriške obsedenosti z orožjem v filmu Bowling za Columbine in neizprosnem smešenju predsednika Busha v dokumentarcu Fahrenheit 9/11 se Michael Moore tokrat sprašuje, zakaj je ameriški zdravstveni sistem tako neučinkovit in zakaj je kar 50 milijonov državljanov najbogatejše države na svetu brez zdravstvenega zavarovanja? Na lovu za podjetji, ki bogatijo na račun ogrožanja zdravja ljudi, se v svojem značilnem ironičnem slogu odpravi vse do ameriškega zapora za teroriste na Kubi. Toda pozor: Moore si tokrat privošči tudi Slovenijo!

Zgodba

Besedi “zdravstvo” in “komedija” običajno ne sestavljata istega stavka, v novi mojstrovini oskarjevega nagrajenca Michaela Moora, Sicko, pa je njuno ujemanje več kot očitno.

Opis življenj več povprečnih Američanov, ki se spopadajo z zdravstvenimi težavami in katerih pot se v nekaterih primerih ustavi zaradi katastrofalnega zdravstvenega sistema, potrjuje, da kriza ne zadeva zgolj 46 milijonov prebivalcev, ki zdravstvenega zavarovanja sploh nimajo, temveč tudi milijone drugih, ki vestno plačujejo svoje premije, pa se vseeno prepogosto opečejo.

Po podrobni analizi razlogov za takšno nesprejemljivo stanje (kratek odgovor: dobiček in Nixon) nas film popelje po svetu, med drugim v Kanado, Veliko Britanijo in Francijo, kjer so državljani deležni brezplačnih zdravstvenih storitev. V zadnjem delu Moore zbere skupino junakov usodnega 9/11, reševalcev, katerih bolezenske posledice so naletele na gluha ušesa ameriškega zdravstva. Odpelje jih na najbolj pričakovano mesto, končno so deležni zdravstvene oskrbe in se celo nepričakovano preizkusijo v diplomaciji.

Moore z novim dokumentarcem nadaljuje preizkušeno formulo svojih predhodnih uspešnic, med drugim Bovling za Columbine, za katero je prejel oskarja za najboljši dokumentarec, ter med zaslužkarji najboljšega dokumentarca vseh časov, Fahrenheit 9/11, hkrati pa je Sicko nekaj povsem drugačnega. Gre za pristen portret norega in včasih krutega ameriškega zdravstvenega sistema, prikazan skozi oči povsem običajnih ljudi, ki se soočajo z neverjetnimi izzivi v boju za osnovno zdravstveno oskrbo. Presunljive zgodbe so predstavljene s humorjem, ki občinstvo napeljuje k zaključku, da je edini možni odgovor alternativni sistem.

Vir:www.kolosej.si

Naj film: Slutnja

Dolžina: 110 min
Leto: 2007
Država: ZDA
Režija: Mennan Yapo
Scenarij: Bill Kelly
Igrajo: Sandra Bullock, Julian McMahon, Shyann McClure, Courtney Taylor Burness, Nia Long, Irene Ziegler idr.

Povezave: uradna stran, IMDB, napovednik na apple.com

Običajno življenje gospodinje Linde pretrga tragična smrt moža, a še večji šok sledi naslednje jutro, ko se znova zbudi ob njem. Ker nihče ničesar ne ve o usodni nesreči, Linda domneva, da so bile to zgolj sanje. Že naslednji dan se zopet znajde v času moževega pogreba. Zaradi njenega neobičajnega obnašanja so vsi prepričani, da je doživela živčni zlom, toda Linda se odloči skrivnosti priti do dna in spraviti potek dogodkov v časovno logično sekvenco. A njeni poizkusi imajo kmalu usodne posledice.

Sinopsis

Pravijo, da je šlo za nesrečo,
toda ta se pravzaprav še ni zgodila …

Linda Hanson (Sandra Bullock) ima topel dom, čudovitega moža in dve krasni hčerki. Popolno življenje – vse dokler ji ne sporočijo strašne novice, da je njen mož Jim (Julian McMahon) umrl v prometni nesreči. To je najhujše, kar se ji je moglo zgoditi. Ampak ali je to le plod njene domišljije? Ko se naslednjega jutra prebudi, je njen mož povsem živ. Linda najprej pomisli, da gre za nočno moro. Toda ta se ponavlja – Linda se včasih prebudi poleg živega moža, drugič pa kot vdova.

Nepojasnljivo in brez kakršnega koli reda se Lindi vrstijo povsem različni dnevi. Njene slutnje vodijo v niz čudnih dogodkov. Svet se ji vedno znova postavlja na glavo, dokler je okoliščine nekega dne ne privedejo do odkritja, da njeno popolno življenje mogoče vendarle ni takšno, kakršno se zdi. V obupanem poskusu rešiti družino se poda v boj s časom in usodo, da bi ohranila, kar sta z Jimom zgradila.

TriStar Pictures, Metro-Goldwyn-Mayer in Hyde Park Entertainment predstavljajo film Slutnja v produkciji Ashok Amritraj / Offspring Production. V tem vznemirljivem trilerju v razkoraku s časom in polnem emocionalnega naboja igrajo Sandra Bullock, Julian McMahon, Nia Long, Kate Nelligan, Amber Valletta in Peter Stormare. Film je režiral opaženi nemški režiser Mennan Yapo po scenariju, ki ga je napisal Bill Kelly. Producenti filma so Ashok Amritraj, Jon Jashni, Adam Shankman, Jennifer Gibgot in Sunil Perkash, direktor fotografije Torsten Lippstock, scenograf Dennis Washington, montažer Neil Travis, skladatelj Klaus Badelt, kostumografka pa Jill Ohanneson.

Film nosi oznako PG-13 zaradi nasilja, vznemirljivih posnetkov in ostrega jezika.

Naj film:Simpsonovi

Dolžina: 86 min
Leto: 2007
Država: ZDA
Režija: David Silverman
Scenarij: James L. Brooks, Matt Groening, Sam Simon
Igrajo: Dan Castellaneta, Julie Kavner, Nancy Cartwright, Yeardley Smith, Hank Azaria, Harry Shearer idr.

Povezave: uradna stran, IMDB, napovednik na apple.com

18 let po nastanku ene najbolj uspešnih televizijskih serij se Simpsonovi končno selijo na velika platna, tudi tokrat s pomočjo nerodnega nergača Homerja, ki zavoljo svoje večne nesreče povzroči katastrofo svetovnih razsežnosti. Poleg jeze vseh meščanov Springfielda je nad njim razočaran tudi radoživi sin Bart, ki skuša novo družino najti pri vedno prijaznem sosedu Flandersu, ki želi prevzgojiti nagajivega dečka, a je to račun brez krčmarja. Homer si med tem prizadeva, da bi rešil svet in svojo družino, seveda kot vedno na svoj zelo nenavaden in zabaven način. Film je sinhroniziran v slovenščino.

Film je sinhroniziran v slovenščino. Na sporedu tudi kopije filma s podnapisi.Slovenska zasedba glasov

Homer	Jernej Kuntner
Lisa	Mojca Fatur
Bart	Nina Valič
Marge	Violeta Tomič
Medicine Woman	Ljerka Belak
Russs Cargil	Predrag Lalič
Ned Flanders	Miha Alujevič

Pevci: Nino Kozlevčar, Samo Kozlevčar, Sandra Feketija, Katja Koren,Miha Rojko

Ostale vloge: Sebastjan Cavazza, Iuna Ornik, Uroš Potočnik, Jure Mastnak, Srečko Kermavner, Mira Berginc, Marko Potrč, Branko Završan, Tomaž Cuder, Boštjan Nipič, Štefan Kušar

Produkcija slovenske sinhronizacije: Studio Ritem
Prevod: Vesna Žagar
Prevod in priredba songov:Vesna Žagar
Režija slovenske sinhronizacije: Špela Kravogel
Tonski tehnik: Tristan Peloz

Po 18 sezonah, štiristo epizodah in številnih nagradah in priznanjih (med drugim Peabody, 23 emmyjev in Timov poklon, da gre za najboljšo televizijsko oddajo dvajsetega stoletja) so Simpsonovi dobili še celovečerni film. To je tudi dobro, saj samo veliko platno zmore pokazati veličino Homerjeve epske topoglavosti.

V filmski različici mora Homer rešiti svet prek katastrofo, ki jo je sam povzročil. Vse se začne s Homerjem, njegovim novim ljubljenčkom, pujsom, in silosom, polnim kakcev, ki pušča – kombinacija, ki povzroči katastrofo, kakršne Springfield še ni izkusil. Marge je zgrožena nad Homerjevim monumentalnim spodrsljajem, maščevalna drhal pa se zgrne nad domovanjem Simpsonovih. Družini uspe zbežati v zadnjem hipu, vendar se zaradi lokacije in sporov kmalu loči.

Prebivalci Springfielda si upravičeno želijo Simpsonove krvi. Razdejanje, ki ga je sprožil Homer, je pritegnilo pozornost ameriškega predsednika Arnolda Schwarzeneggerja in vodjo Agencije za varovanje okolja Russa Cargilla, ki skuje načrt, kako rešiti zagato.

Medtem ko usoda Springfielda in sveta visi v zraku, se Homer odpravi na osebno odisejado odrešitve – želi si Marginega odpuščanja, ponovnega snidenja družine in rešitve rodnega mesta.

Simpsonovi so oživeli pred dvajsetimi leti, ko so Matta Groeninga prosili, če lahko naredi animirane segmente za nadaljevanko The Tracy Ullman Show. Groening se ni hotel odreči pravicam za svojo priljubljeno risanko Life in Hell, zato iz nič ustvaril like družine Simpson. Simpsnovi so že od samega začetka, se pravi od leta 1988, navdušili tako občinstvo kot kritike. Polurna tedenska serija je postala fenomen pop kulture. Ostalo je televizijska – in zdaj filmska – zgodovina.

Groeningu je film Simpsonovi ponujal možnost, da ustvarjalci in občinstvo izkusijo nekaj, česar oddaja kljub številnim priznanjem in velikanskemu kulturnemu vplivu ni mogla ponuditi: “Hoteli smo povedati daljšo zgodbo Simpsonovih na velikem platnu kinodvoran in hkrati slišati, kako se smeje polna dvorana ljudi,” pravi Groening.

Že med prvo sezono je studio Groeninga in soizvršnega producenta Jamesa L. Brooksa nagovarja, naj televizijski fenomen spremenita v film. Zakaj, so se spraševale legije oboževalcev nadaljevanke, je bilo potrebnih 18 let, da so Simpsonovi prišli na veliko platno?

Al Jean, ki trenutno vodi nadaljevanko ter pri filmu sodeluje kot scenarist in producent, ponuja razlago: “18 let smo čakali, ker ga nismo hoteli posneti samo zato, ker ga lahko. Film smo hoteli posneti, ker je bilo tako prav. Hoteli smo oblikovati zgodbo, ki bi zahtevala veliko platno. Film Simpsonovi niso tri epizode, spete skupaj. Ima srce. Osredotoča se na sile, ki lahko pogubno vplivajo na družino in na mesto. Hkrati prikaže, kako si moški lahko ponovno sestavi življenje v taki situaciji.”

Producenti so sami sebi postavili zelo visoke standarde, ko so začeli pripravljati film. S studiem so se celo dogovorili, da lahko projekt povsem opustijo, če s scenarijem ne bi bili zadovoljni.

Največji izziv za ustvarjalce pa je bil čas. Ena epizoda Simpsonovih nastaja devet mesecev, za film pa so imeli na voljo leto in pol. Da bi vse posneli v določenem roku, je režiser produkcijo razdelil na več ekip, ki so imele režiserje posamezni sekvenc.

Homer Simpson
Homer je sanjač in neomajno optimističen možakar – optimizem je porojen iz dejstva, da lahko vsaki zadevi posveča pozornost le zelo kratek čas in dejstva, da se minulih spodrsljajev večinoma sploh ne spominja. Kot tak je Homer družini vdan človek in sicer v smislu, da družina porabi veliko časa, da ga varuje pred težavami.

Marge Simpson
Za vsakim velikim moškim stoji ženska. Marge se je slučajno znašla stoječ v napačni vrsti. Margin recept za družinsko složnost je vdan režim doma skuhanih podkupovanj, začinjenih z zdravo dozo krivde.

Bart Simpson
Čeprav ga mnogi gledajo postrani kot zakrknjenega zgago, ki nikoli ne naredi ničesar prav, Bart Simpson vsak dan bije hude boje s svojo vestjo. Pravzaprav se najbolj boji, da se ga bo nekoč polastila slaba vest.

Lisa Simpson
Lisa je primer vzornega obnašanja, državljanstva in ustvarjanja. Z drugimi besedami, družbena neprilagojenka. V šoli učitelji njeno marljivost nagrajujejo s samimi peticami in brezbrižnostjo. Doma je njena inteligenca obilno nagrajena – če seveda pripomore k Homerjevim ali Bartovim traparijam.

Maggie Simpson
Maggie je prikupen, crkljiv in zvedav otrok. Njene vedno stegnjene roke so v stalnem pričakovanju objema. Ali pa morda s stegujočima rokama želi povedati, da b rada ubežala svoji družini. Karkoli od tega že drži, če jo boste vzeli v objem, boste bogato nagrajeni s toplo slino.

Naj film:Izdajalec

Dolžina: 110 min
Leto: 2007
Država: ZDA
Režija: Billy Ray
Scenarij: Adam Mazer, William Rotko in Billy Ray
Igrajo: Chris Cooper, Ryan Phillippe, Laura Linney, Caroline Dhavernas, Gary Cole, Dennis Haysbert,Kathleen Quinlan idr.

Povezave: uradna stran, IMDB, napovednik na apple.com

V zgodbi, posneti po resničnih dogodkih največje izdaje tajnih podatkov v zgodovini ZDA, spoznamo mladega agenta FBI-ja Erica, ki se priključi elitni enoti za nadzor vladnih agentov. Šefica Kate mu zaupa zahtevno nalogo pridobitve zaupanja veteranskega vohuna Hanssena, za katerega sumijo, da Sovjetski zvezi prodaja pomembne podatke o ameriških strateških načrtih in agentih. Toda Eric v Hanssenovih dejanjih nikakor ne more najti napake, s pomočjo katere bi ga lahko ujeli pri nečastnem dejanju, hkrati pa je vse bolj očitno, da nihče ne govori popolne resnice in da nikomur ne gre zaupati.

Sinopsis

“Izdajstvo agenta FBI – ki je prisegel ne samo, da bo spoštoval zakon, temveč tudi, da bo pomagal zagotavljati varnost našega naroda – je posebej neznosno.

Takšno kriminalno dejanje predstavlja največjo izdajo pravne države, kar si jih je mogoče zamisliti. Udari v srce vsega, kar predstavlja FBI: predanost več kot 28.000 poštenih moških in žensk, ki se vsak dan trudijo biti vredni zaupanja Američanov.”
- bivši direktor FBI Louis J. Freeh

Naj film:Harry Potter in Feniksov red

Dolžina: 138 min
Leto: 2007
Država: Velika Britanija, ZDA
Režija: David Yates
Scenarij: Michael Goldenberg
Igrajo: Daniel Radcliffe, Rupert Grint, Emma Watson, Imelda Staunton, George Harris, Helena Bonham Carter, Natalia Tena, Kathryn Hunter, Evanna Lynch, Gary Oldman, Harry Melling, Richard Griffiths, Fiona Shaw, Sian Thomas, Jason Boyd, Richard Macklin, Charles Hughes, Susie Shinner, Auror Dawlish, Nick Shim, Ralph Fiennes, Apple Brook, James Walters, James Utechin, Alec Hopkins, Jason Piper idr.

Povezave: uradna stran, IMDB, napovednik na apple.com

Peto leto na čarovniški šoli Bradavičarki se Harryu ne obeta nič lepega. Poleg tega, da njegov smrtni sovražnik Mrlakenstein na prostosti kuje svoj ponovni vzpon na oblast, prične šolo nadzirati inkvizitorka Kalavara Temyna, ki s pooblastili ministrstva za čaranje zanika vsakršno možnost Mrlakensteinove vrnitve. Harry se zato odloči s prijateljema Ronom in Hermiono sam naučiti obrambnih čarobnih urokov in skušas hkrati odkriti kraj, kjer bi se skrivala nenavadna prerokba o njegovem življenju, toda zviti Mrlakenstein jim prav tam pripravlja smrtonosno past.

Vsebina

Za Harryjem je dolgo, pusto poletje, ki ga je spet moral preživeti z groznimi Dursleyjevimi – teto Petunijo, stricem Vernonom in zoprnim bratrancem Dudleyjem. Njegova dva najboljša prijatelja, Ron Weasley in Hermiona Granger, se mu nista oglasila niti s pisemcem. Dobil pa je obvestilo z Bradavičarke, v katerem mu je bila zagrožena izključitev, ker je čaral zunaj šole in v prisotnosti bunkeljna, bratranca Dudleyja, ko sta ju napadla morakvarja.

Harry se mora zato zagovarjati pred ministrom za čaranje Corneliusom Schushmaarjem, ki mlademu čarovniku ni naklonjen in bi se ga najraje za vedno znebil. Po posredovanju ravnatelja Albusa Dumbledorja se sme Harry kljub vsemu vpisati v peti letnik čarovniške akademije, toda na Bradavičarko se prvič v vseh teh letih vrača zaskrbljen.

Izvedel je namreč, da ga imajo skoraj vsi za sleparja in lažnivca in mu ne verjamejo, da se je srečal iz oči v oči z zlobnim Mrlakensteinom. Počuti se izobčenega in osamljenega in preganjajo ga zlovešče nočne more. Celo profesor Dumbledore, ki mu je bil vedno pripravljen pomagati z dobrim nasvetom, je nenadoma nenavadno hladen.

Mladi čarovniki v novem šolskem letu dobijo novo učiteljico obrambe pred mračnimi silami, Kalvaro Temyno, ki jo je imenoval minister za čaranje Schushmaar, da bi ohranil red na šoli, toda njene učne ure so samo teoretiziranje in jim ne dajejo novega znanja, s katerim bi se lahko branili proti zlobnim silam. Harry se zato odloči, da bo vzel stvari v svoje roke, ob strani pa mu stojita tudi Hermiona in Ron. Skrivaj se povežejo s skupino pogumnih sošolcev in se poimenujejo Dumbledorjeva armada, Harry pa jih pripravlja na neizbežen spopad, ki je pred njimi …

Harry Potter in Feniksov red je po Kamnu modrosti, Dvorani skrivnosti, Jetniku iz Azkabana in Ognjenem kelihu že peti v nizu filmov, posnetih po nadvse priljubljenih knjigah J.K. Rowling.

Tokrat je prevzel mesto režiserja britanski televizijski režiser David Yates, ki je bil za svoje delo že večkrat nagrajen. “Najbolj vznemirljivo se mi je zdelo, da glavni junaki prav v tem času dozorevajo in življenje postaja zanje vse bolj zapleteno,” opisuje svoje občutke ob ustvarjanju filma Yates, ki se je odlično ujel z mladimi igralci.

Filmski ekipi se je pridružil tudi nov scenarist – Michael Goldenberg, ki je poskušal ostati čim bolj zvest duhu knjige. “Harry odrašča in spoznava, da stvari niso tako črno-bele, kot so se zdele v začetku. Tudi pred Ronom in Hermiono se odpira veliko bolj zapleten svet, kot je bil takrat, ko sta prišla prvič na Bradavičarko,” pravi Goldenberg.

Tudi producent David Barron sočustvuje z mladim junakom: “Ubogi Harry. Po vsem, kar je prestal, mora preživeti poletje proč od svojih prijateljev, spopada se z običajnimi težavami najstnikov, poleg tega pa mu grozi še izključitev z Bradavičarke.”

Toda vse le ni tako črno in Harry se kaj kmalu spet znajde v vznemirljivem svetu čarovnikov. Producent David Heyman pojasnjuje: “Feniksov red je tajna organizacija, ki jo je ustanovil Dumbledore, da bi se boril proti Mrlakensteinu in njegovim zlobnim silam. Minister za čaranje Schushmaar poskuša zatreti govorice o Mrlakensteinovi vrnitvi, toda člani Feniksovega reda vedo, da Mrlakenstein zbira svoje privržence in da je njegova moč vse večja.”

Harry izve, da sta bila med prvimi člani Feniksovega reda tudi njegova starša, med člani pa so tudi Arthur in Molly Weasley, profesor Wulf, Severus Raws ter na Harryjevo veliko veselje in presenečenje tudi njegov boter in najboljši prijatelj njegovega očeta Jamesa, Sirius Black, čigar dom postane zbirališče članov Reda.

David Yates dodaja: “Sirius se še vedno skriva, ker ga iščejo. Ker ne more pomagati drugače, ponudi Redu svojo hišo.” Mladi igralec Daniel Radcliffe pa o svojem liku pove: “Harry uradno še ni član Feniksovega reda, vendar takoj začuti močno pripadnost, tako zaradi staršev kot zaradi prijateljev. Poleg tega pa tu vidi priložnost, da premaga Mrlakensteina.”

Naj film: United 93

Dolžina: 111 min
Leto: 2006
Država: Velika Britanija, ZDA
Režija: Paul Greengrass
Scenarij: Paul Greengrass
Igrajo: Christian Clemenson, JJ Johnson, Polly Adams, Opal Alladin, Starla Benford, Trish Gates, Nancy McDoniel idr.

Povezave: uradna stran, IMDB, napovednik na apple.com

Zgodaj zjutraj 11. septembra 2001 se nič hudega sluteči potniki vkrcajo na letalo, namenjeno v San Francisco. Kmalu po vzletu pilot sporoči, da je na letalu bomba in da so ugrabitelji prevzeli nadzor nad letalom. Prestrašeni potniki s pomočjo telefonov izvejo, da so bila tri druga letala prav tako ugrabljena in strmoglavljena, zato se odločijo ukrepati. Resnična zgodba o letu, ki je trajal zgolj 90 minut in na katerem so popolni neznanci združili moči in se uprli kruti usodi, ki so jim jo namenili teroristi.

O zgodbi

Družbeno zavedni režiser Paul Greengrass se je ukvarjal že s posledicami terorizma na Severnem Irskem v filmu Bloody Sunday in Omagh ter rasističnim nasiljem v The Murder of Stephen Lawrence, zdaj pa se je posvetil dnevu, ki je spremenil svet.

S filmom United 93 je Greengrass ustvaril provokativno dramo, ki pripoveduje zgodbo o potnikih, posadkah in letalskih kontrolorjih, ki so zgroženi opazovali, ko je United Airlines polet 93 postal četrto ugrabljeno letalo na dan najhujšega terorističnega napada na ameriških tleh, 11. septembra 2001.

Osredotočil se je na ta polet in uporabil transkripte resničnih pogovorov med piloti in kontrolorji ter telefonskih pogovorov potnikov s poleta 93 z njihovimi svojci.

Film je začel snemati potem, ko je večina družin potnikov s poleta 93 dala svoj pristanek.

Igralci so precej neznani, nastopilo pa je tudi nekaj resničnih oseb, ki so igrale same sebe, denimo Ben Sliney, vodja nadzornega centra FAA.

Dogajanje v letalu med potniki in teroristi je v veliki meri improvizirano, saj, kot pravi Greengrass, nihče ne more zagotovo vedeti, kaj se je v resnici dogajalo.

Nastal je dramatičen film, ki skuša obnoviti tragične dogodke tistega dne.

Paul Greengrass je napisal scenarij, režiral in bil producent tega filma.

Barry Akroyd, direktor fotografije, ima za seboj več kot 40 celovečernih filmov.

John Powell je prispeval glasbo.

vir:www.kolosej.si