Četrtino ceneje kot v EU

4 05 2007

V Sloveniji so bile leta 2004 in 2005 cene storitev in proizvodov za četrtino nižje kot v 25 članicah EU. Oblačimo se dražje, kadimo ceneje.Splošna raven cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo v gospodinjstvih v Sloveniji je v letih 2005 in 2004 znašala 75 odstotkov povprečne ravni v 25 članicah EU. Pri tem je bilo blago v povprečju cenejše za 16 odstotkov, storitve pa za več kot 30 odstotkov, je povedala direktorica Statističnega urada RS Irena Križman. V Sloveniji se v primerjavi s povprečjem EU oblačimo drago, kadimo pa poceni, je komentirala.
Najdražji izdelki – oblačila in obutev
Oblačila in obutev so v Sloveniji dražji od povprečja drugih evropskih držav (Foto: Dare Čekeliš)
Mednarodna raziskava o cenah, ki jo organizira evropski statistični urad Eurostat, izvajajo pa jo statistični uradi v 37 evropskih državah, je namreč pokazala, da so bili v omenjenih letih med proizvodi v Sloveniji razmeroma najdražji poltrajni proizvodi, kamor sodijo oblačila in obutev. Tu so slovenske cene praktično na ravni povprečja takratnih 25 članic EU, je povedala strokovnjakinja za statistiko cen v mednarodnih primerjavah na državnem statističnem uradu Zdenka Repotočnik.
Med glavnimi 12 potrošnimi skupinami proizvodov in storitev je bila glede na povprečje v EU v Sloveniji v letu 2005 najdražja skupina obleka in obutev; za izdelke in te skupine smo morali odšteti šest odstotkov manj kot v povprečju v EU. V tej skupini je izstopala obleka, ki je bila od povprečja cenejša zgolj za tri odstotke, medtem ko je bilo treba za otroška oblačila odšteti v povprečju celo za 15 odstotkov več.

Najdražji kruh in žitni izdelki

Hrana in brezalkoholne pijače je bila druga sorazmerno najdražja skupina; cene v tej skupini so dosegle 86 odstotkov povprečja v EU. Znotraj te skupine so bili sorazmerno najdražji kruh in izdelki iz žit, ki so bili le za pet odstotkov cenejši kot v povprečju v EU. Najcenejši so bili v Sloveniji mleko, mlečni izdelki in jajca, katerih cene so dosegale 77 odstotkov povprečja v EU.

Alkoholne pijače in tobak so v Sloveniji za 35 odstotkov cenejši od povprečja EU, je še pokazala raziskava. Še zlasti je izstopal tobak z nekaj več kot za 40 odstotkov nižjimi cenami od povprečja v EU.

Cene tržnih storitev so bile v povprečju nižje za 34 odstotkov, netržnih storitev (zdravje, izobraževanje, socialno skrbstvo, kultura) pa za 31 odstotkov. V restavracijah in hotelih v Sloveniji je denimo raven cen znašala 66 odstotkov povprečja EU. Pri tem so bile cene na Hrvaškem in v Turčiji za več kot desetino, v Grčiji in Španiji pa za okoli 35 odstotkov višje od slovenskih. Najbolj bi se splačalo jesti, piti in prenočevati v Bolgariji, kjer bi si za 100 evrov lahko privoščili dvakrat več kot doma, je svetovala Repotočnikova.
Prav pri cenah storitev je med evropskimi državami opaziti največje razlike. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, je to posledica nizke stopnje “tržljivosti” storitev kot tudi njihove slabše primerljivosti. Sicer so ravni cen, zlasti storitev, praviloma tesno povezane s stopnjo razvitosti držav. Ob višji stopnji razvitosti je tako tudi raven cen storitev višja. Kljub nižji splošni ravni cen v primerjavi z EU pa smo v Sloveniji zaradi nižjih dohodkov zmogli kupiti realno manj proizvodov in storitev široke potrošnje, je sklenila Repotočnikova. V primerjavi s 25 članicami EU smo tako v letu 2005 lahko realno kupili za četrtino manj. Za toliko manj smo lahko kupili tudi v primerjavi z Italijani, v primerjavi z Avstrijci pa celo za 40 odstotkov manj. V primerjavi z Madžari je slovenski potrošnik lahko realno kupil za 30 odstotkov več, v primerjavi s Hrvati pa za okoli 70 odstotkov več.





Danes zadnji dan plačevanja s tolarji

14 01 2007

Danes se bo tako zaključilo 14-dnevno obdobje dvojnega obtoka gotovine, ki je steklo po uvedbi evra v Sloveniji s 1. januarjem. S tem se bo tolar, ki je bil slovenska nacionalna valuta 15 let in je med prebivalci Slovenije užival visoko zaupanje, dokončno poslovil in odšel v zgodovino.

Tisti, ki jim bo v ponedeljek v denarnicah ostalo še kaj tolarske gotovine, bodo lahko tolarje v evre brezplačno zamenjali na bankah, hranilnicah in Pošti Slovenije do vključno 1. marca. Potem bo brezplačna menjava možna v Banki Slovenije; tolarske kovance bo mogoče zamenjati še deset let, tolarske bankovce pa brez časovne omejitve.
Tolar je postal le še zgodovina! ADIJO!





Adijo tolar! (Izjave ob odhodu evra)

3 01 2007

Izjave ob odhodu evra:

  • “Jaz jih bom shranil, čez 250 let bodo zelo dragoceni. “
  • “Meni se je zdel naš tolar res simpatičen. Z njim smo se izvlekli iz hiperinflacije, bil je konvertibilen, lep in nasploh dober denar, predvsem pa je bil simbol naše suverenosti, neodvisnosti, samostojnosti… Užival je večji ugled kot parlament, sodstvo in še marsikaj drugega. Čudno… in sedaj odhaja, ne zato ker bi bil slab, ampak nasprotno, ker je dober. Želim si, da bi bilo evrov v naših tošeljnih kar največ.”
  • “Zbogom naš ponos! zbogom slovenski denar! zbogom slovenska ekonomska neodvisnost! zbogom…”
  • “A si bo kdo naredu spominsko zbirko tolarjev: da ima v zbirki enega cankarja, eno kobilico, enega prešerna,…………vse do zadnjega tolarja?”
  • “Jaz sem si že pred dvema tednoma naredil za spomin zbirko vseh tolarskih apoenov od 10 do 1000 tolarjev…Tolar bom pogrešal in za mene je euro ena največjih bedarij, ki se nam je zgodila po letu 91.Euro ne bom nikoli smatral za nekaj svojega, pač bo to za mene vedno nekaj tujega, vsiljenega….”
  • “Tolar je bil več kot samo simbol. Njegovafunkcija je s pomočjo edine ustanove v državiki se je vseskozi obnašala državotvorno – BS,pripomogla k njegovemu ugledu in ugledu celeSlovenije. In to vkljub politikantstvu vsehvlad.To smo uspeli zapraviti. Zame je to: adijo samostojna država.”
  • “Kar ste hoteli, sedaj imate…”
  • “Podalpska klasika: vse kar je dobro, je treba zje.bat in se dat tlačit sovragu in tujcu. Kaj češ, hlapci smo bili in hlapci bomo ostali. V glavah in v denarnicah.Tolar je bila edina valuta, za katero bom trdil, da je bila samo naša.”
  • $Najbolj smešne izjave so obarvane oranžno.$

Tadej Ropret





Adijo tolar, dobrodošel evro!

2 01 2007

Tolarjev ni več mogoče dvigniti na bankomatih, ki so ugasnili še pred novim letom. Ko so bili spet prižgani, so ponujali le še evre. Če ste se v novo leto zbudili s tolarji v žepu, kar brez skrbi. Tako bankovci kot kovanci obeh valut bodo v obtoku še štirinajst dni, potem pa se bo tolar poslovil. Banke bodo tolarsko gotovino brezplačno zamenjavale v evro še do marca, pozneje bo to počela le še Banka Slovenije. Tolarske bankovce po pri njej mogoče zamenjati kadar koli, kovance pa le do 31. decembra 2016. Pa naj še kdo reče, da to ni žalostno! :=)
————–
Naknadni vpis:Vnaprejšnja najava zavračanja sprejemanja posameznih apoenov evrobankovcev in kovancev [je] v nasprotju z zakonom.
Ministrstvo za finance je stopilo na prste gostincem in trgovcem, ki obešajo plakate, da pri njih plačilo z 200- ali 500-evrskimi bankovci ni mogoče. Vir: spletna stran ministrstva.





Da bomo lažje prešli na evro…

13 12 2006

sem poiskal najbolj koristne povezave, kjer boste našli največ informacij o evru:

Pa ne pozabite kupiti evro denarnic. :=)





Da bomo lažje prešli na evro…

13 12 2006

sem poiskal najbolj koristne povezave, kjer boste našli največ informacij o evru:

Pa ne pozabite kupiti evro denarnic. :=)