Ob obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz potekajo slovesnosti v spomin na žrtve holokavsta.

Generalna skupščina ZN-a je novembra 2005 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve sistematičnega genocida predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija. V plinskih celicah največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz je bilo pobitih skoraj milijon in pol ljudi. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila ruska Rdeča armada.

Mednarodnega srečanja ob spominu na žrtve genocida v Auschwitzu se bo udeležila tudi slovenska delegacija, v kateri bosta Franc Žnidaršič in Josip Bajc.

Slovenski predsenik Danilo Türk je ob današnjem dnevu zapisal, da trpljenje milijonov ljudi, žrtev nacističnega in fašističnega nasilja v uničevalnih taboriščih, ne sme biti in ne bo nikoli pozabljeno. Žrtev holokavsta se je spomnil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je zapisal, da je judovska tradicija sestavni del evropske identitete, usoda judovskega naroda pa “trajen opomin in svarilo pred skrajnimi ideologijami in tudi pred brezbrižnostjo, ki je bila nekoč vzrok za njegov razrast.”

Pred začetkom holokavsta leta 1941 je v Sloveniji živelo več kot 4.500 Judov. Večina jih je umrla v Auschwitzu, slovenski Judje pa so trpeli tudi pod italijanskim okupatorjem. Večina Judov iz ljubljanske pokrajine je bila deportiranih v koncentracijsko taborišče na Rabu, po kapitulaciji Italije pa so oblikovali judovski bataljon v okviru jugoslovanskega partizanskega gibanja.

Nekdanji predsednik kneseta Shevach Weiss se je takole spominjal žrtev holokavsta ob koncu železnice v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau. Foto: EPA

Aretirani Judje se izkrcujejo z vlaka v Pithieversu. Francoska policija je v skladu z rasističnimi zakoni vlade v Vichyju aretirala več kot 72.000 predvsem poljskih Judov in jih zaprla v taborišča kot Pithiviers, preden so jih poslali v Auschwitz. Tožbo proti francoski državni železnici SNCF zaradi njene zgodovinske vloge v deportaciji, ki so jo vložile preživele žrtve holokavsta, je sodišče v New Yorku zavrnilo novembra 2001. Foto: EPA

Dopisnica, poslana po podzemni židovski poti iz Auschwitza leta 1943, priča o grozotah koncentracijskega taborišča. Foto: EPA

Romska glasbenika igrata v Auschwitzu, kjer je smrt dočakalo tudi veliko Romov. Foto: EPA

Nekdanji taboriščnik iz Auschwitza, Italijan Lello Perugia je nosil številko A-15803. Foto: EPA

V koncentracijskem taborišču Auschwitz-Monowitz je umrlo najmanj 30.000 prisilnih delavcev. V Auschwtzu je nemško podjetje IG Farben izdelovalo plin Zyklon B, ki so ga nacisti uporabljali v plinskih celicah v svojih taboriščih. Foto: EPA

Obiskovalec koncentracijskega taborišča Majdanek nedaleč od Lublina na vzhodu POljske je prižgal svečko v spomin na tisoče žrtev, ki so umrle v plinskih celicah. Foto: EPA

Nad vhodom v Auschwitz visi zlovešč napis “Delo osvobaja”. Foto: EPA

Bridek spomin na grozote, ki so se dogajale v Auschwitzu, je preživelega taboriščnika Kurta Jukiusa Goldsteina med spominsko slovesnostjo spravil v jok. Foto: EPA

Osvoboditelji Auschwitza so med taboriščniki našli tudi otroke. Foto: EPA

Britanski vojak se pogovarja s preživelim taboriščnikom v taborišču Belsen. Osvoboditelji si ob osvoboditvi niso niti predstavljali kakšne grozote so potekale za bodečo žico nacističnih taborič po Evropi. Foto: EPA

Nacisti so svojim žrtvam, preden so jih poslali v plinske celice, vzeli njihova očala. Foto: EPA

Železniške tirnice na končni postaji za številne taboriščnike Auschwitza so med spominom na žrtve holokavsta ujete v ogenj. Foto: EPA

Udeleženec spomin na žrtve holokavsta poljublja “zid smrti” v Auschwitzu. Foto: EPA

Spomin na žrtve holokavsta v Auschwitzu se vsako letu udeleži na tisoče ljudi, med njimi je največ Židov, ki so med 2. svetovno vojno utrpeli največje izgube. Foto: EPA

Kapsule za pepel je v koncentracijsko taborišče Buchenwald dostavljalo podjetje Topf in Söhne. Foto: EPA

Portret zloglasnega SS-ovskega zdravnika Josefa Mengeleja, znanega kot “angel smrti”, ki je v Auschwitz-Birkenau dločal, kdo bo ubit ob prihodu in kdo bo postal zapornik ter izvajal številne brutalne medicinske poskuse in operativne posege, ki so večinoma povzročili smrt poskusnih oseb. Foto: EPA

Konserva s strupenim plinom Zyclon B, ki je prinesel smrt na tisoče taboriščnikom. Foto: EPA

Spomenik sivih avtobusov v Berlinu so postavili v spomin vsem bolnikom, ki so umrli pod nacističnim režimom. Foto: EPA

Spomenik žrtvam holokavsta v Berlinu je oblikoval Peter Eisenman. Spomenik tvorijo nagrobne plošče. Foto: EPA

V spomin in opomin na grozote holokavsta so bile objavljene številne razstave, ena od njih v muzeju čistoče v Dresdnu. Foto: EPA

V Leipzigu nameravajo v nekdanjem ruskem paviljonu na kraju starega trgovskega sejma ustanoviti muzej holokavsta. Foto: EPA

Slike okoli 1.200 žrtev holokavsta visijo v Muzeju deportacije in odpora v Mechelenu v Belgiji. Foto: EPA

Prva stran nürnberških zakonov, ki so uzakonili preganjanje Židov in pomenili začetek holokavsta. Zakoni so med drugim prepovedovali poroko med Židi in Nemci. Foto: EPA

Vir:www.rtvslo.si