Izobraževalni portal Piflar ponuja odlične možnosti praktičnega in učinkovitega učenja najbolj razširjenih aplikacij na trgu. Sprehodite se po učilnici in si oglejte zadnjih pet video namigov. Če se želite naučiti več, kliknite na ime aplikacije in prisluhnite novemu znanju na www.piflar.com
Letna raziskava o stopnji piratstva programske opreme v svetu kaže, da je stopnja tovrstne kraje v EU-ju v letu 2006 36-odstotna.
Stopnja je glede na leto 2005 nespremenjena, izgube zaradi nameščanja nelegalne programske opreme na osebnih računalnikih v industriji pa so se znižale za milijardo dolarjev. Kljub temu ostajajo visoke, saj znašajo kar 11 milijard dolarjev.
Piratstvo tako ostaja resna gospodarska grožnja lokalnim in nacionalnim IT-trgom znotraj Unije.
Raziskavo o stopnji piratstva je sicer za združenje Business Software Alliance opravila neodvisna mednarodna analitska hiša IDC.
Najbolj črn scenarij podnebnih sprememb v prihodnjih sto letih na Zemlji napoveduje dvig povprečnih temperatur za od štiri do 6,5 stopinje.
Klimatologi ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb, ki ga praznujemo 15. maja, napovedujejo, da bodo spremembe temperature spremljala sušna obdobja in ekstremni vremenski pojavi. V začetku maja so vodilni svetovni klimatologi, zbrani na konferenci Mednarodne skupine Združenih narodov o podnebnih spremembah, opozorili, da mora svet ukrepati takoj, sicer bo prepozno.
V poročilu konference so zapisali, da so podnebne spremembe stvarnost, s katero se bomo morali spoprijeti. Svet sicer ima tehnologijo in finančna sredstva, s katerimi bi lahko omejil katastrofalne posledice globalnega segrevanja, a mora za znižanje izpustov toplogrednih plinov ukrepati takoj, so še zapisali.
Da bi preprečili najhujše posledice globalnega segrevanja, bi morale države izpuste toplogrednih plinov ustaliti najpozneje v osmih letih, do leta 2015. Do sredine stoletja bi se morala količina toplogrednih izpustov v primerjavi z letom 2000 zmanjšati za od 50 do 85 odstotkov.
Politične volje za zdaj še ni
V društvu za sonaraven razvoj Focus so prepričani, da se politična volja za ukrepanje proti podnebnim spremembam, ki je bila sicer izražena s sprejetjem kjotskega protokola, še ni izrazila v realnosti. Trenutno pomanjkanje napredka pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov pa spodkopava vero v mednarodni proces boja proti podnebnim spremembam na svetovni in evropski ravni.
Zaradi podnebnih sprememb milijarda beguncev
Globalno segrevanje naj bi povzročilo sušo, propadanje pridelkov ali vojne zaradi nadzora nad naravnimi viri, zaradi vsega tega pa naj bi do leta 2050 svoje domove zapustila milijarda ljudi. Danes jih je zaradi naravnih katastrof brez doma okoli 163 milijonov. Do konca stoletja naj bi pomanjkanje vode trpelo 3,2 milijarde ljudi, pomanjkanje hrane pa 600 milijonov, sedem milijonov ljudi pa naj bi bilo ogroženih zaradi povišane gladine morja.
Zegn je blazno kul. Naokrog deli brezplačne stvari, če mu le odgovoriš na katero izmed njegovih grozno zapletenih vprašanj.
Najdete jih na www.zegn.si
Britanski znanstveniki so razvili umetno plastično kri, ki bo lahko pomagala pri reševanju življenj v kritičnih razmerah.
Umetna kri je narejena iz plastičnih molekul, ki vsebujejo železni atom, podoben hemoglobinu in ki lahko v telo dovaja kisik. Po besedah znanstvenikov na univerzi v Sheffieldu proizvodnja umetne krvi ni draga, njena vrednost pa je neprecenljiva, saj bo še posebej priročna za reševalce na vojnih območjih. Umetna kri je lahka, ne potrebuje hladnega okolja in je lahko v velikih količinah shranjena dalj časa.
Lance Twyman iz univerzitetnega oddelka za kemijo je povedal, da so nad novim odkritjem navdušeni, še posebej, ker “bo pomagal reševati življenja“. “Veliko ljudi umre zaradi površinskih ran v nesrečah ali zaradi ran na bojiščih, ker ne dobijo nove krvi, dokler ne pridejo v bolnišnico,” je dodal Twyman.
BBC poroča, da bo vzorec umetne krvi od 22. maja dalje na ogled v londonskem muzeju znanosti v okviru razstave o zgodovini plastike.
V EU-ju imajo okolju najbolj neprijazne elektrarne v Nemčiji in Veliki Britaniji (po 10), štiri so na Poljskem, dve v Grčiji ter po ena v Španiji, na Češkem, Portugalskem in v Italiji.
Kot razkriva poročilo okoljevarstvene organizacije WWF, ki so ga pretekli teden predstavili v Ženevi, je analiza pokazala, da je vseh 30 termoelektrarn s seznama lani v zrak izpustilo skupaj 393 milijonov ton ogljikovega dioksida. To predstavlja deset odstotkov celotnih izpustov ogljikovega dioksida v EU-ju.
Nemčija vodi na seznamu
V vseh 30 termoelektrarnah s seznama kurijo premog, med prvimi desetimi pa kot gorivo uporabljajo lignit, ki še posebej intenzivno prispeva k nastajanju ogljikovega dioksida. Od prvih deset termoelektrarn na premog, ki v EU-ju najbolj onesnažujejo okolje, jih je šest v Nemčiji.
“Podatki dokazujejo, da je evropski komisar za okolje Stavros Dimas popolnoma pravilno kritiziral energetsko politiko Nemčije,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala Regine Guenther iz WWF Deutschland. Dimas je Nemčijo posvaril pred gradnjo novih termoelektrarn na premog.
Ob 21.00 bodo glasbena prestolnica Evrope postali Helsinki, ki bodo gostili veliki finale (predvsem) pevskega tekmovanja Evrosong.
V veličastni Hartwall Areni bo več tisoč srečnežev, ki so se dokopali do kart, tri ure uživalo v velikem šovu igre luči, perja, bleščic, popolnih pričesk in bolj ali manj posrečenih izvedb pesmi. 
Finale letošnjega Evrosonga, že 52. po vrsti, bosta vodila temnolasa prihodnja magistrica političnih ved, 30-letna Jaana Pelkonen, ki se kot tv-voditeljica preizkuša že desetletje, in leto mlajši pevec in diplomirani igralec Mikko Leppilampi.
Vrstni red nastopajočih:
1. BiH: Maria Šestić – Rijeka bez imena
2. ŠPANIJA: D’Nashi – Love you mi vida
3. BELORUSIJA: Koldun – Work your magic
4. IRSKA: Dervish – They can’t stop the spring
5. FINSKA: Hanna Pakarinen – Leave me alone
6. MAKEDONIJA: Karolina – Mojot svet
7.SLOVENIJA: Alenka Gotar – Cvet z juga
8. MADŽARSKA: Magdi Ruzsa – Unsubstantial
blues
9. LITVA: 4fun – Love or leave
10. GRČIJA: Sarbel Yassou – Maria
11. GRUZIJA: Sopho – Visionary dream
12. ŠVEDSKA: The Ark – The worrying kind
13. FRANCIJA: Les Fatals Picards - L’amour a la française
14. LATVIJA: Bonaparti.lv – Questa notte
15. RUSIJA: Serebro – Song #1
16. NEMČIJA: Roger Cicero – Frauen regier’n
die Welt
17. SRBIJA: Marija Šerifović – Molitva
18. UKRAJINA: Verka Serdučka – Dancing
lasha tumbai
19. VELIKA BRITANIJA: Scooch – Flying the
flag (for you)
20. ROMUNIJA: Todomondo – Liubi, liubi,
I love you
21. BOLGARIJA: Elitsa Todorova & Stoyan
Yankoulov – Water
22. TURČIJA: Kenan Dodgulu – Shake it up,
shekerim
23. ARMENIJA: Hayko – Anytime you need
24. MOLDAVIJA: Natalia Barbu – Fight
Na odru se bo zvrstilo 24 izvajalcev, deset tistih, ki so si nastop priborili v četrtkovem polfinalu, deset predstavnikov držav, ki so se najbolje odrezale lani, ter tako imenovana četverica velikih – Nemčija, Velika Britanija, Španija in Francija, ki pa resnici na ljubo v zadnji letih niso prav uspešne.
Bo naš “demon” z juga zacvetel?
Kot sedma bo s svojim glasom in stasom gledalce skušala “začarati” naša operna pevka Alenka Gotar, ki je v polfinalu mnoge presenetila s temačno, morda celo čarovniško predstavo. V spletnem klepetu je zatrdila, da se bo formule usnjena obleka, močno poudarjeno ličenje, temačna skrivnostna scena in LED-lučka, ki se ji iskri v roki, držala tudi v finalu. S svojimi petimi spremljevalnimi pevci – Rudijem Bučarjem, Andrejem Babićem, Polono Furlan, Martino Majerle in Amiro Hidić – so navdušili tako občinstvo kot strokovnjake, zato upajmo, da se bo Cvet z juga razcvetel tudi v soboto.
Se gre zanašati na stavnice?
Pred tekmovanjem se vedno pojavlja ogromno stavnic in anket, kjer milijonsko evrosongovsko poslušalstvo ugiba in napoveduje zmagovalce in poražence. Kdo ima torej največ možnosti, da nasledi finske metalce Lordije in svoji državi “naloži” na ramena organizacijo tako velike prireditve, kot je tekmovanje za pesem Evrovizije?
Na strani, ki združuje največjo množico ljubiteljev Evrosonga, so spletne uporabnike povprašali po njim najljubših izvajalcih, ne pa potistih, za katere menijo, da imajo tudi v resnici največ možnosti za zmago. Glasovalo je več kot 3.000 ljubiteljev, ki so med prve tri uvrstili Turčijo, Srbijo in Ciper, Slovenijo pa so postavili na 12. mesto. Na strani, kjer so predvidene uvrstitve kombinacija več dejavnikov (pretekle uvrstitve države, sam nastop, medijska zanimivost, obleka, odziv občinstva), pa trenutno najbolje kaže trojici Srbija, Rusija in Ukrajina, Alenka Gotar je po teh merilih 18. Pogled na strani ene največjih stavnic pa pokaže, da boste največ iztržili, če boste stavili na zmago Armenije (in zadeli), v ospredju pa je spet podobna trojica: Ukrajina, Srbija in Belorusija, Slovenija je nekje v zlati sredini.
Čez dve leti dva predvečera
Pred dnevi so se na zasedanju EBU-ja delegati za leto 2009 odločili za spremembo oblike tekmovanja. Že letos namreč tekmuje rekordnih 42 držav (prvič Gruzija in Češka), zato Evrosong počasi že presega svoje meje. Prihodnje leto sistem polfinala in finala torej ostaja, leta 2009 pa bomo lahko gledali dva polfinalna večera, v katera bodo države razporejene z žrebom, ne pa po regijah ali kako drugače. Več podrobnosti, tudi ta, ali si bo morala tudi velika četverica nastop na glavnem večeru priboriti, za zdaj še ni jasnih. Evrosong naj bi drugo leto potekal 22. in 24. maja.
V Sloveniji so bile leta 2004 in 2005 cene storitev in proizvodov za četrtino nižje kot v 25 članicah EU. Oblačimo se dražje, kadimo ceneje.Splošna raven cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo v gospodinjstvih v Sloveniji je v letih 2005 in 2004 znašala 75 odstotkov povprečne ravni v 25 članicah EU. Pri tem je bilo blago v povprečju cenejše za 16 odstotkov, storitve pa za več kot 30 odstotkov, je povedala direktorica Statističnega urada RS Irena Križman. V Sloveniji se v primerjavi s povprečjem EU oblačimo drago, kadimo pa poceni, je komentirala.
Najdražji izdelki – oblačila in obutev
Oblačila in obutev so v Sloveniji dražji od povprečja drugih evropskih držav (Foto: Dare Čekeliš) Mednarodna raziskava o cenah, ki jo organizira evropski statistični urad Eurostat, izvajajo pa jo statistični uradi v 37 evropskih državah, je namreč pokazala, da so bili v omenjenih letih med proizvodi v Sloveniji razmeroma najdražji poltrajni proizvodi, kamor sodijo oblačila in obutev. Tu so slovenske cene praktično na ravni povprečja takratnih 25 članic EU, je povedala strokovnjakinja za statistiko cen v mednarodnih primerjavah na državnem statističnem uradu Zdenka Repotočnik.Med glavnimi 12 potrošnimi skupinami proizvodov in storitev je bila glede na povprečje v EU v Sloveniji v letu 2005 najdražja skupina obleka in obutev; za izdelke in te skupine smo morali odšteti šest odstotkov manj kot v povprečju v EU. V tej skupini je izstopala obleka, ki je bila od povprečja cenejša zgolj za tri odstotke, medtem ko je bilo treba za otroška oblačila odšteti v povprečju celo za 15 odstotkov več.
Najdražji kruh in žitni izdelki
Hrana in brezalkoholne pijače je bila druga sorazmerno najdražja skupina; cene v tej skupini so dosegle 86 odstotkov povprečja v EU. Znotraj te skupine so bili sorazmerno najdražji kruh in izdelki iz žit, ki so bili le za pet odstotkov cenejši kot v povprečju v EU. Najcenejši so bili v Sloveniji mleko, mlečni izdelki in jajca, katerih cene so dosegale 77 odstotkov povprečja v EU.
Alkoholne pijače in tobak so v Sloveniji za 35 odstotkov cenejši od povprečja EU, je še pokazala raziskava. Še zlasti je izstopal tobak z nekaj več kot za 40 odstotkov nižjimi cenami od povprečja v EU.
Cene tržnih storitev so bile v povprečju nižje za 34 odstotkov, netržnih storitev (zdravje, izobraževanje, socialno skrbstvo, kultura) pa za 31 odstotkov. V restavracijah in hotelih v Sloveniji je denimo raven cen znašala 66 odstotkov povprečja EU. Pri tem so bile cene na Hrvaškem in v Turčiji za več kot desetino, v Grčiji in Španiji pa za okoli 35 odstotkov višje od slovenskih. Najbolj bi se splačalo jesti, piti in prenočevati v Bolgariji, kjer bi si za 100 evrov lahko privoščili dvakrat več kot doma, je svetovala Repotočnikova.
Prav pri cenah storitev je med evropskimi državami opaziti največje razlike. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, je to posledica nizke stopnje “tržljivosti” storitev kot tudi njihove slabše primerljivosti. Sicer so ravni cen, zlasti storitev, praviloma tesno povezane s stopnjo razvitosti držav. Ob višji stopnji razvitosti je tako tudi raven cen storitev višja. Kljub nižji splošni ravni cen v primerjavi z EU pa smo v Sloveniji zaradi nižjih dohodkov zmogli kupiti realno manj proizvodov in storitev široke potrošnje, je sklenila Repotočnikova. V primerjavi s 25 članicami EU smo tako v letu 2005 lahko realno kupili za četrtino manj. Za toliko manj smo lahko kupili tudi v primerjavi z Italijani, v primerjavi z Avstrijci pa celo za 40 odstotkov manj. V primerjavi z Madžari je slovenski potrošnik lahko realno kupil za 30 odstotkov več, v primerjavi s Hrvati pa za okoli 70 odstotkov več.
Vodilni svetovni klimatologi so se na konferenci v Bangkoku dogovorili o najboljših načinih za boj z globalnim segrevanjem.
Več kot 400 znanstvenikov in strokovnjakov je na petdnevni konferenci v okviru Mednarodne skupine ZN-a za podnebne spremembe (IPCC) sprejelo tretje poročilo, v katerem poskušajo odgovoriti na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in preprečiti podnebne katastrofe.
0,2 odstotka svetovnega BDP-ja za zmanjšanje CO2-ja
V poročilu, ki ga bodo objavili danes, se znanstveniki ukvarjajo z vprašanjem, kako se boriti s podnebnimi spremembami in kako bo to vplivalo na svetovno gospodarstvo ter kako zaustaviti hitro naraščanje toplogrednih plinov, še posebej ogljikovega dioksida, ki nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv in povzroča globalno segrevanje. V osnutku poročila je zapisano, da bodo morale države letno nameniti 0,2 odstotka povprečnega svetovnega bruto proizvoda, če bodo hotele do leta 2030 zadržati vsebnost ogljikovega dioksida, ki danes znaša 425 delcev na milijon, pod 640 delci na milijon. Znanstveniki se strinjajo, da bi morali, če bi se hoteli izogniti velikanskim podnebnim spremembam, količino delcev zadržati pod 450 na milijon.
Nujna sprememba okolijske politike
V poročilu so zapisali, da so trenutne politike boja proti podnebnim spremembam in s tem povezane politike trajnostnega razvoja neprimerne, saj bodo, če jih ne spremenimo, emisije toplogrednih plinov v naslednjih desetletjih še naprej naraščale. Znanstveniki niso pripravili načrta za primerne politike, poročilo naj bi namreč služilo kot osnutek svetovnim vladam.
Potrebnnih več obnovljivih virov energije
Znanstveniki ugotavljajo, da si različne načine za boj proti podnebnim spremembam lahko privošči tudi večina držav v razvoju, ki so odgovorne za velik delež izpusta toplogrednih plinov. Znanstveniki pozivajo države k večji uporabi obnovljivih virov energije, kot so vetrna, sončna in vodna energija in biogoriv ter energetski varčnosti in pogozdovanju. V nekaterih primerih bi takšne tehnologije lahko imele dolgoročne ugodnosti, kot je npr. zmanjšanje zdravstvenih stroškov.
V prvem in drugem poročilu o podnebnih spremembah so znanstveniki opozarjali, da bo globalno segrevanje, katerega glavni krivec je ravno človek, povzročilo po svetu še več lakote, suš in vročinskih udarov ter višanje gladine svetovnih morij.
Največja nasprotnica Kitajska
Poročilu najbolj nasprotuje Kitajska, druga največja izpustnica toplogrednih plinov za ZDA, saj jo močno skrbijo gospodarske posledice okoljevarstvene politike. Na osnutek poročila je zato vložila kar 10 dopolnil, v katerih so podali oceno, da bodo stroški boja s podnebnimi spremembami višji, kot se predvideva.
Zadnji komentarji