Za Vas sem pripravil njegov kratek življenjepis:
1800
v Vrbi na Gorenjskem se 3.12. 1800 rodi France Prešeren.

1808
jeseni se Prešeren odpravi na Kopanj pri Veliki Račni, kjer župnikuje stari stric Jožef, ki ga poučuje vse do vstopa v normalko.

1810
vpiše se na normalko v Ribnici na Dolenjskem, kjer se z odličnim uspehom šola do pomladi 1812.

1812
jeseni se prepiše v tretji razred normalke v Ljubljani.

1813
v Ljubljani obiskuje gimnazijo, ki jo konča leta 1819.

1819
vpiše študij filozofije na ljubljanskem liceju.

1821
na Dunaju opravi tretji letnik filozofije, ki je pogoj za vpis na študij prava.

1822
vpiše se na pravno fakulteto dunajske univerze.

1824
med počitnicami se prvič vrne v domače kraje; obiskuje strice, ki župnikujejo po različnih slovenskih krajih.

1825
napiše prvo pesem, Zarjovena d’vičica.

1825-26
začne se resneje ukvarjati s poezijo, napiše precej pesmi, ki pa jih zaradi stroge Kopitarjeve kritike večinoma zažge.

1826-27
dokončuje študij prava.

1827
12. januarja časopis Ilirski list (Illyriches Blatt) objavi prvo Prešernovo pesem, Dekletom (Dekelcam).

1827
Prešernov mentor Matija Čop se vrne iz Poljske v Ljubljano, kjer postane bibliotekar.

1828
26. marca opravi vse formalnosti, dan pozneje je promoviran za doktorja prava.

1828
nekaj časa preživi na Moravskem pri svojem nekdanjem učencu.

1828
1. septembra se kot praktikant zaposli pri advokatu dr. Leopoldu Baumgartnu.

1829-31
Prešeren dela tudi kot pripravnik pri ljubljanski davčni upravi.

1829-32
pesnik prijateljuje z Marijo Johano Khlun iz Gradca; čeprav gre za resno in sprva obojestransko ljubezen, se Prešeren pozneje iz ne povsem jasnih razlogov umakne.

1830
izid prvega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljeni prevod Lenore, balada Povodni mož in Slovo od mladosti.

1831
izid drugega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljeni Ljubezenski soneti, Nova pisarija in romanca Hčere svet.

1831-34
kot praktikant dela v odvetniški pisarni dr. Baumgartna.

1832
v Celovcu se pripravlja na odvetniški in sodniški izpit, ki ga opravi z zadostno oceno.

1832
prvič zaprosi za odvetniško mesto. Prošnja je zavrnjena.

1832
izid tretjega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljene nove Prešernove pesmi.

1833
Matija Čop v Ilirskem listu objavi prevod ocene Kranjske čbelice izpod peresa češkega kritika in pesnika Čelakovskega, ki se laskavo izrazi o Prešernovem delu.

1833
6. aprila Prešeren v Trnovski cerkvi sreča Julijo Primic, hči bogate ljubljanske trgovke. Pesnikova ljubezen do Julije usodno zaznamuje njegovo delo in življenje

1834
izid Sonetnega venca, ki ga z akrostihom posveti Juliji, kar pa mladi dami in zlasti njeni materi ne ugaja najbolj.

1834
zaposli se kot vodja pisarne pri sošolcu in prijatelju dr. Blažu Crobathu, kjer dela vse do selitve v Kranj leta 1846.

1834
izid četrtega zvezka Kranjske čbelice.

1834
drugič zaprosi za odvetniško prakso, a je spet zavrnjen.

1835
Matija Čop utone pri kopanju v Savi pri Tomačevem.

1835
pesnik v samozaložbi izda Krst pri Savici.

1837
v Ljubljano prispeta politična pregnanca, Poljaka Emil Korytko in Boguslav Horodinyski. Prešeren najde v Korytku sorodno dušo in dobrega prijatelja.

1837
pesnik spozna takrat petnajstletno Ano Jelovšek, s katero v zunajzakonski zvezi dobita tri otroke.

1838
v Skaručni umre pesnikov oče Šimen.

1838
Korytko pripravi za tisk izbor slovenskih ljudski pesmi. Pri tem mu je v veliko pomoč Prešeren, zlasti pri jezikovnih vprašanjih.

1839
v Ljubljani za tifusom umre Emil Korytko.

1839
poroka Prešernove neuslišane ljubezni Julije Primic.

1839
rojstvo Francetove prve hčerke, Rezike, ki umre že leta 1840.

1839
živahno prijateljevanje z Andrejem Smoletom, dolgoletnim prijateljem in sošolcem, ki se je po dolgih letih vrnil v Ljubljano. S Prešernom načrtujeta izdajanje literature v slovenskem jeziku in celo slovenski časopis.

1840
Andreja Smoleta na praznovanju lastnega godu zadene srčna kap. Smole izdihne v Prešernovem naročju.

1840
zavrnitev tretje prošnje za samostojno advokaturo.

1841
Prešeren se spet zaljubi, tudi tokrat ni uslišan, zato pa je to pesniško plodno obdobje. Njegova muza je Jerica Podboj, hči gostilničarke Metke Podboj; v njeni gostilni Pekel pesnik preživi veliko časa.

1842
smrt pesnikove matere Mine Prešeren.

1842
rojstvo pesnikovega drugega otroka, Ernestine Jelovšek. Njeni spomini na očeta, ki so izšli leta 1903 v Ljubljani, so dragocen, čeprav ne povsem zanesljiv vir za raziskovanje in razumevanje pesnikovega življenja in dela.

1843
pesnik napiše pesen Nezakonska mati.

1843
začetek izhajanja Kmetijskih in rokodelskih novic. Urednik Janez Bleiweis Prešerna ne povabi k sodelovanju

1843
zavrnitev četrte prošnje za advokaturo.

1844
Prešeren napiše Zdravljico.

1846
tudi peta prošnja za advokatsko mesto je zavrnjena.

1846
Prešeren odda v cenzuro rokopis Poezij.

1846
pesnik vloži šesto prošnjo za advokaturo - tokrat se ne poteguje za mesto v Ljubljani, temveč za Kranj ali Postojno.

1846
cenzura odobri tisk Poezij.

1846
Prešernu odobrijo mesto advokata v Kranju.

1846
oktobra se pesnik preseli v Kranj, kjer odpre odvetniško pisarno.

1846
decembra so natisnjene Poezije dr. Franceta Prešerna, ključna knjiga tedanje in sedanje slovenske literature. Delo je izšlo v 1200 izvodih, opremljenih z letnico 1847, in se za tiste čase razmeroma dobro prodaja.

1848
Novice objavijo Zdravljico.

1848
revolucija na Dunaju. Pesnik dejavno sodeluje pri kranjski Narodni obrambi.

1849
France Prešeren umre v Kranju zaradi ciroze jeter.

1849
10. februarja pesnika slovesno pokopljejo v Kranju, na sedmini pa ustanovijo odbor za postavitev spomenika.

1852
Prešernove posmrtne ostanke prekopljejo na takrat osrednje mesto na kranjskem pokopališču in mu postavijo spomenik. Govornik je Bleiweis, pevci pa zapojejo Levstikovo pesem Na grobu Prešerna, ki jo je uglasbil Gregor Rihar.

1944
Slovenski narodno osvobodilni svet razglasi 8. februar za slovenski kulturni praznik.

1947
začetek podeljevanja Prešernovih nagrad za kulturno-umetniške dosežke.

1992
Banka Slovenija izda bankovec za 1000 tolarjev, na katerem je podoba dr. Franceta Prešerna, ki pride v obtok septembra 1992.

1994
Prešernova Zdravljica z uveljavitvijo zakona o grbu, zastavi in himni, ki ga sprejme Državni zbor RS, tudi uradno postane slovenska himna.

Več o njem si lahko preberete na http://www.preseren.net