Za 3 izbrane telefon po 1 €!

Vsi novi naročniki, ki bodo kupili telefonski aparat iz Si.mobilove redne ponudbe in hkrati sklenili naročniško razmerje za najmanj 24 mesecev, ob nakupu prejmejo 3 kupone.

S temi kuponi lahko izbranim omogočijo nakup telefona za 1 €.

Kuponi namreč omogočajo, ob sklenitvi naročniškega razmerja za najmanj 24 mesecev, nakup enega od spodaj predstavljenih telefonov po ceni 1 €.

Vsem novim naročnikom pa podarimo tudi 1/2 leta BREZ mesečne naročnine na izbranem paketu Smart!

Poleg zgoraj naštetih ugodnostih lahko izkoristite možnost, da obdržite svojo obstoječo telefonsko številko!

Sam imam se en kupon, ce ga kdo izmed Vas bralcev potrebuje, naj mi pise na elektronski naslov tadej.ropret@gmail.com! Kdor prej pride, prej melje.

Vec o akciji si preberite na http://www.simobil.si/izberi3

Nastop Alenke Gotar v Spaniji

Norčava pustna nedelja

Na pustno nedeljo v Cerknici razgrajajo Butalci, v Cerknem je laufarija, na Ptuju pa že 47. organizirajo pustno povorko.
Največ ljudi naj bi obiskalo prireditev na Ptuju, kjer poteka tradicionalni mednarodni karneval. Po podatkih organizatorjev naj bi se na povorki zvrstilo okoli 2.500 pustnih mask na čelu s kurenti, pustoljubci pa so na Ptuj prišli celo iz tako daljnih krajev, kot so v Belgiji in Bolgariji. Kurentovanje je največja karnevalska pa tudi kulturno-etnografska prireditev pri nas. Organizirane povorke se vrstijo že skoraj pol stoletja.
Kurent ali korent je osrednja tradicionalna pustna maska našega prostora, hkrati pa tudi najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Navadno je oblečen v ovčji kožuh, opasan z verigo z zvonci, nosi gamaše in težke čevlje, na glavi pa veliko masko. Ljudje jim po tradicionalnem verovanju pripisujejo nadnaravno moč, saj naj bi z demonsko podobo, s skakanjem in z zvonjenjem z zvonci odganjali zimo.
Tudi v Cerknico naj bi Butalci, ščuka velikanka, Jezerko, polhi, coprnica Uršula in preostalih več sto mask privabili več kot deset tisoč ljudi. Za glasbene naslade bodo skrbele godbe, oko pa bodo razvajale mažoretke. Prireditev z imenom Butale vztrajajo – Butale vstajajo se je začela natanko okoli 12.32.
Po mojstrih suhe robe znana Ribnica je pritegnila vse obiskovalce, ki so si želeli pustovanje doživeti v etnografskem duhu. Obiskovalcem so se predstavili burovži, tradicionalne maske, ki jih krasijo pisana oblačila, in naglavne maske v obliki sploščenega kravjega zvonca. Kot po tradiciji so tudi letos iz kraja odganjali vse slabe reči.
Pustu se je slabo pisalo na Cerkljanskem. V Cerknem so ga namreč obtožili za vse, kar se je v zadnjem letu slabega zgodilo v teh krajih.
V Tržiču poteka vomski poh. Gre za sprevod neporočenih fantov, ki vlečejo poh (smreko) in predstavljajo poroko neveste s pohom. Poh bodo po dolgotrajnih pogajanjih prodali najboljšemu ponudniku.
Cankova prireja tradicionalni Fanešek na Cankovi z naslovom Dobrodošli v Ambrusu. Prikaz različnih dejavnosti romskega prebivalstva bo tokrat nekoliko šaljivejše obarvan, začinjen pa bo tudi s kritiko aktualnega političnega dogajanja.

Naslednik Windows Viste že v 2009

Četudi se je prodaja novega operacijskega sistema Windows Vista šele začela, so pri Microsoftu že polno zaposleni z načrtovanjem novega operacijskega sistema, ki bo luč sveta ugledal predvidoma leta 2009.Nov operacijski sistem bo tako na voljo v polovičnem času, kolikor je bilo potrebno počakati na naslednika Windows XP. Microsoft je v času razvoja Viste moral velik del svoje delovne sile preusmeriti v krpanje varnostnih lukenj, tako da so morali opustiti kar nekaj razvojnih idej, na primer nov datotečni sistem in nov uporabniški vmesnik, da so lahko dosegli načrtovani rok za izdajo Viste.Nov operacijski sistem bo nastajal pod delovnim imenom Vienna, glede ostalih podrobnosti ter uradnega imena pa pri Microsoftu zaenkrat ostajajo skrivnostni. Med najpomembnejšimi cilji Vienne bosta po besedah analitikov najverjetneje virtualizacija in pa popolnoma nov pristop pri uporabniškem vmesniku.Odgovorni pri Microsoftu obljubljajo več podrobnosti v naslednjih mesecih.

Do Gmaila brez povabila

Spletni gigant Google je povečal dostopnost svojega brezplačnega e-poštnega servisa Gmail.Podjetje je namreč za Evropo, Bližnji vzhod, Afriko in Brazilijo odpravilo dosedanjo omejitev, ki je odpiranje novega e-poštnega predala na Gmailu omogočala le tistim, ki so prejeli povabilo že obstoječih Gmailovih uporabnikov. To sicer že dlje časa ni predstavljalo velike ovire, saj je vsak uporabnik lahko k uporabi Gmaila povabil 100 novih morebitnih uporabnikov. Že lani je Google to storil za uporabnike v nekaterih drugih delih sveta, vključno z Japonsko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Rusijo in Egiptom, kmalu pa naj bi sledile še Severna Amerika, Azija in večji del Južne Amerike. Tudi po tem pa bo Gmail, ki ga je Google uvedel aprila 2004, še vedno nosil oznako “beta”, kar pomeni, da je storitev še vedno v testni fazi.
Na www.gmail.com

Legalni brezplačni prenos mp3jev

Pri Menart Records s februarjem bogatijo glasbeno ponudbo! Vsem ljubiteljem glasbe namreč ponujajo legalni prenos glasbenih datotek. Izbor skladb trenutno najuspešnejših izvajalcev, ki delujejo pod okriljem Menart Records, si lahko ogledate na spletni strani www.menart.si/mp3, od koder si jih lahko brezplačno prenesete na svoj računalnik v mp3 formatu.

dr. France Prešeren 1800-1849

Za Vas sem pripravil njegov kratek življenjepis:
1800
v Vrbi na Gorenjskem se 3.12. 1800 rodi France Prešeren.

1808
jeseni se Prešeren odpravi na Kopanj pri Veliki Račni, kjer župnikuje stari stric Jožef, ki ga poučuje vse do vstopa v normalko.

1810
vpiše se na normalko v Ribnici na Dolenjskem, kjer se z odličnim uspehom šola do pomladi 1812.

1812
jeseni se prepiše v tretji razred normalke v Ljubljani.

1813
v Ljubljani obiskuje gimnazijo, ki jo konča leta 1819.

1819
vpiše študij filozofije na ljubljanskem liceju.

1821
na Dunaju opravi tretji letnik filozofije, ki je pogoj za vpis na študij prava.

1822
vpiše se na pravno fakulteto dunajske univerze.

1824
med počitnicami se prvič vrne v domače kraje; obiskuje strice, ki župnikujejo po različnih slovenskih krajih.

1825
napiše prvo pesem, Zarjovena d’vičica.

1825-26
začne se resneje ukvarjati s poezijo, napiše precej pesmi, ki pa jih zaradi stroge Kopitarjeve kritike večinoma zažge.

1826-27
dokončuje študij prava.

1827
12. januarja časopis Ilirski list (Illyriches Blatt) objavi prvo Prešernovo pesem, Dekletom (Dekelcam).

1827
Prešernov mentor Matija Čop se vrne iz Poljske v Ljubljano, kjer postane bibliotekar.

1828
26. marca opravi vse formalnosti, dan pozneje je promoviran za doktorja prava.

1828
nekaj časa preživi na Moravskem pri svojem nekdanjem učencu.

1828
1. septembra se kot praktikant zaposli pri advokatu dr. Leopoldu Baumgartnu.

1829-31
Prešeren dela tudi kot pripravnik pri ljubljanski davčni upravi.

1829-32
pesnik prijateljuje z Marijo Johano Khlun iz Gradca; čeprav gre za resno in sprva obojestransko ljubezen, se Prešeren pozneje iz ne povsem jasnih razlogov umakne.

1830
izid prvega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljeni prevod Lenore, balada Povodni mož in Slovo od mladosti.

1831
izid drugega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljeni Ljubezenski soneti, Nova pisarija in romanca Hčere svet.

1831-34
kot praktikant dela v odvetniški pisarni dr. Baumgartna.

1832
v Celovcu se pripravlja na odvetniški in sodniški izpit, ki ga opravi z zadostno oceno.

1832
prvič zaprosi za odvetniško mesto. Prošnja je zavrnjena.

1832
izid tretjega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljene nove Prešernove pesmi.

1833
Matija Čop v Ilirskem listu objavi prevod ocene Kranjske čbelice izpod peresa češkega kritika in pesnika Čelakovskega, ki se laskavo izrazi o Prešernovem delu.

1833
6. aprila Prešeren v Trnovski cerkvi sreča Julijo Primic, hči bogate ljubljanske trgovke. Pesnikova ljubezen do Julije usodno zaznamuje njegovo delo in življenje

1834
izid Sonetnega venca, ki ga z akrostihom posveti Juliji, kar pa mladi dami in zlasti njeni materi ne ugaja najbolj.

1834
zaposli se kot vodja pisarne pri sošolcu in prijatelju dr. Blažu Crobathu, kjer dela vse do selitve v Kranj leta 1846.

1834
izid četrtega zvezka Kranjske čbelice.

1834
drugič zaprosi za odvetniško prakso, a je spet zavrnjen.

1835
Matija Čop utone pri kopanju v Savi pri Tomačevem.

1835
pesnik v samozaložbi izda Krst pri Savici.

1837
v Ljubljano prispeta politična pregnanca, Poljaka Emil Korytko in Boguslav Horodinyski. Prešeren najde v Korytku sorodno dušo in dobrega prijatelja.

1837
pesnik spozna takrat petnajstletno Ano Jelovšek, s katero v zunajzakonski zvezi dobita tri otroke.

1838
v Skaručni umre pesnikov oče Šimen.

1838
Korytko pripravi za tisk izbor slovenskih ljudski pesmi. Pri tem mu je v veliko pomoč Prešeren, zlasti pri jezikovnih vprašanjih.

1839
v Ljubljani za tifusom umre Emil Korytko.

1839
poroka Prešernove neuslišane ljubezni Julije Primic.

1839
rojstvo Francetove prve hčerke, Rezike, ki umre že leta 1840.

1839
živahno prijateljevanje z Andrejem Smoletom, dolgoletnim prijateljem in sošolcem, ki se je po dolgih letih vrnil v Ljubljano. S Prešernom načrtujeta izdajanje literature v slovenskem jeziku in celo slovenski časopis.

1840
Andreja Smoleta na praznovanju lastnega godu zadene srčna kap. Smole izdihne v Prešernovem naročju.

1840
zavrnitev tretje prošnje za samostojno advokaturo.

1841
Prešeren se spet zaljubi, tudi tokrat ni uslišan, zato pa je to pesniško plodno obdobje. Njegova muza je Jerica Podboj, hči gostilničarke Metke Podboj; v njeni gostilni Pekel pesnik preživi veliko časa.

1842
smrt pesnikove matere Mine Prešeren.

1842
rojstvo pesnikovega drugega otroka, Ernestine Jelovšek. Njeni spomini na očeta, ki so izšli leta 1903 v Ljubljani, so dragocen, čeprav ne povsem zanesljiv vir za raziskovanje in razumevanje pesnikovega življenja in dela.

1843
pesnik napiše pesen Nezakonska mati.

1843
začetek izhajanja Kmetijskih in rokodelskih novic. Urednik Janez Bleiweis Prešerna ne povabi k sodelovanju

1843
zavrnitev četrte prošnje za advokaturo.

1844
Prešeren napiše Zdravljico.

1846
tudi peta prošnja za advokatsko mesto je zavrnjena.

1846
Prešeren odda v cenzuro rokopis Poezij.

1846
pesnik vloži šesto prošnjo za advokaturo – tokrat se ne poteguje za mesto v Ljubljani, temveč za Kranj ali Postojno.

1846
cenzura odobri tisk Poezij.

1846
Prešernu odobrijo mesto advokata v Kranju.

1846
oktobra se pesnik preseli v Kranj, kjer odpre odvetniško pisarno.

1846
decembra so natisnjene Poezije dr. Franceta Prešerna, ključna knjiga tedanje in sedanje slovenske literature. Delo je izšlo v 1200 izvodih, opremljenih z letnico 1847, in se za tiste čase razmeroma dobro prodaja.

1848
Novice objavijo Zdravljico.

1848
revolucija na Dunaju. Pesnik dejavno sodeluje pri kranjski Narodni obrambi.

1849
France Prešeren umre v Kranju zaradi ciroze jeter.

1849
10. februarja pesnika slovesno pokopljejo v Kranju, na sedmini pa ustanovijo odbor za postavitev spomenika.

1852
Prešernove posmrtne ostanke prekopljejo na takrat osrednje mesto na kranjskem pokopališču in mu postavijo spomenik. Govornik je Bleiweis, pevci pa zapojejo Levstikovo pesem Na grobu Prešerna, ki jo je uglasbil Gregor Rihar.

1944
Slovenski narodno osvobodilni svet razglasi 8. februar za slovenski kulturni praznik.

1947
začetek podeljevanja Prešernovih nagrad za kulturno-umetniške dosežke.

1992
Banka Slovenija izda bankovec za 1000 tolarjev, na katerem je podoba dr. Franceta Prešerna, ki pride v obtok septembra 1992.

1994
Prešernova Zdravljica z uveljavitvijo zakona o grbu, zastavi in himni, ki ga sprejme Državni zbor RS, tudi uradno postane slovenska himna.

Več o njem si lahko preberete na http://www.preseren.net

Živahno kulturno dogajanje ob slovenskem kuturnem prazniku

Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, ko se spominjamo smrti pesnika Franceta Prešerna (1800-1849), se bodo po državi, v zamejstvu, pa tudi v tujini vrstile kulturne prireditve, svoja vrata pa bodo na stežaj odprle tudi nekatere kulturne ustanove.
Obeleževanje Prešernovega dne se je sicer začelo že na predvečer praznika, ko so v Cankarjevem domu podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada, najvišja državna priznanja na področju umetnosti. Letošnja Prešernova nagrajena sta skladatelj in pianist Janez Matičič ter dramski in filmski igralec Radko Polič.
Pestro po vsej Sloveniji V prestolnici bo ob tradicionalnem recitalu Prešernove poezije točno opoldne pred pesnikovim spomenikom na Prešernovem trgu, ki ga organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), mogoče obiskati tudi bolj športno obarvano prireditev Pesem pod padalom v parku Tivoli, več galerij in muzejev pa bo kulturni praznik obeležilo z dnevom odprtih vrat. Pestro bo tudi dogajanje izven prestolnice.V Narodni galeriji so ob dnevu odprtih vrat pripravili vrsto dejavnosti na temo V znamenju knjige. Otroke in odrasle skozi ves dan vabijo, da se sprehodijo po galerijskih zbirkah in poiščejo slike, na katerih so upodobljene knjige. Na koncu sprehoda tako otroke kot tudi odrasle čaka nagrada. Lov za umetninami, na katerih so naslikane knjige, bo od 12. do 15. ure potekal tudi na zbirki slik evropskih mojstrov. O življenju Franceta Prešerna bodo otroci lahko marsikaj izvedeli na dejavnosti Doktor Fig, Fag, ki se je pričela ob 10. uri.V Moderni galeriji si bo danes še zadnjič mogoče ogledati razstavo Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije, po kateri bodo ponudili tudi javna vodstva v slovenščini, ruščini in italijanščini. Javna vodstva v angleščini, italijanščini in slovenščini napovedujejo tudi po 5. trienalu sodobne slovenske umetnosti U3. V galeriji danes obljubljajo tudi 20-odstoten popust pri nakupu publikacij Moderne galerije.Mestna galerija Ljubljana ob dnevu odprtih vrat vabi k ogledu stalne razstave Obrazi Ljubljane ter dveh občasnih razstav. Pod naslovom Skrivnostna Ljubljanica so predstavljene fotografije Arneja Hodaliča, razstava Pogled z drug strani pa predstavlja konzervatorja in restavratorja Veljka Tomana in njegovo delo v muzeju. Ob 11. uri napovedujejo tudi javno vodstvo po razstavi Obrazi Ljubljane.V Slovenskem etnografskem muzeju bodo ob 16. uri predstavili film Čupa, plovilo slovenskih ribičev in knjigo Vonj po morju, resnične pripovedi slovenskih ribičev. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije ob dnevu odprtih vrat obljubljajo še 20-odstotni popust pri nakupu muzejskih publikacij. Obiskovalci si ob stalni razstavi lahko ogledajo razstave Kaj spreminja svet in Skrivnostni svet žuželk ter vitrini četrtletja Dinozavri in drugi fosilni plazilci v Sloveniji in Popolna in nepopolna preobrazba pri žuželkah. Otroci se lahko ob računalniški igrici Kdo ne sodi zraven preizkusijo v poznavanju ptic.Muzej novejše zgodovine Slovenije ob dnevu odprtih vrat napoveduje javna vodstva po novoodprtih občasnih razstavah in prenovljeni sobi stalne razstave Slovenija 1945-1960. Poleg tega obljubljajo tudi prost vstop v dislocirani enoti muzeja – na gradu Rajhenburg v Brestanici, in sicer med 11. in 15. uro.Slovenska filharmonija ob 10. uri vabi na koncert skupine Slovenski tolkalni projekt – SToP v veliki dvorani, na katerem se bodo mladi lahko seznanili z afriškimi ritmi in melodičnimi tolkali ter spoznali, da je lahko tudi vsakdanji predmet zanimiv ritmičen inštrument. Na večernem koncertu s pričetkom ob 19.30, ravno tako v veliki dvorani, bodo nastopili otroški, mešani in moški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana.
Kranj v znamenju Prešerna
V Kranju je Zavod za turizem Kranj pripravil Prešernov smenj. Dvodnevna prireditev na ploščadi pred Prešernovim gledališčem Kranj se je pričela že v sredo, danes pa organizatorji med drugim vabijo na tradicionalni recital Prešernove poezije pred pesnikovim spomenikom, ki se je pričel ob 10. uri. Mesto bodo oživili igralci, oblečeni v kostume iz 19. stoletja, bogat bo tudi plesni in glasbeni program.V galeriji Šivičeva hiša v Radovljici bodo ob 19. uri odprli razstavo Sekira v medu – stripi po motivih poslikanih panjskih končnic. Z razstavo uredništvo revije Stripburger v sodelovanju z Muzeji radovljiške občine nadaljuje mednarodni projekt “Honey Talks – comics inspired by painted beehive panels”, ki je bil realiziran v sodelovanju s Slovenskim etnografskem muzejem, italijanskim združenjem Viva Comix in stripovsko knjižnico Serieteket iz Stockholma. V okviru projekta je devet avtorjev ustvarilo stripovske zgodbe po motivih s panjskih končnic. Tako je nastalo devet stripovskih knjižic, ki sestavljajo zbirko “Honey Talks”. Na razstavi bodo predstavljena originalna stripovska dela.
Pestro tudi v Mariboru
Umetnostna galerija Maribor (UGM) v okviru dneva odprtih vrat vabi na družinsko delavnico ob razstavi avstrijskega konceptualnega umetnika W.W. Angerja, ki se je začela 10 uri, za 16. uro pa napovedujejo javno vodstvo po razstavi mladih britanskih oblikovalcev z naslovom Moj svet. Poleg tega bo na ta dan mogoče po znižanih cenah kupiti publikacije UGM.Mlade ljubitelje literature v Mariboru bodo na slovenski kulturni praznik razveselili z odprtjem prenovljenih prostorov Pionirske knjižnice, z e-knjižnico na Rotovškem trgu. Knjižnico bodo odprli ob 11. uri, že uro zatem pa bodo otroci v novi pravljični sobi lahko prisluhnili uri pravljic.Galerija sodobne umetnosti Celje ob dnevu odprtih vrat vabi k ogledu razstave del nemškega grafika Horsta Janssena, poleg tega bo samo danes mogoče galerijske publikacije kupiti po enotni ceni 1 evgro. Koprska galerija Severija ob 18. uri vabi na odprtje razstave Slovenski impresionisti, na kateri bodo prvič na ogled nekatera dela iz zasebnih zbirk po Evropi. V Galeriji Avgusta Černigoja v Lipici pa bodo danes za obiskovalce vrata odprli brezplačno.Kulturni praznik nekoliko drugačeDanašnji kulturni praznik bodo na nekoliko drugačen način zaznamovali na Prevaljah, kjer bo popoldne potekala nogometno obarvana prireditev z naslovom Kulturni šok. V malem nogometu se bodo pomerile ekipe novinarjev, direktorjev, odvetnikov, policistov, parlamentarcev z vladnimi predstavniki in duhovnikov. Letošnje srečanje ima tudi humanitarni značaj, saj bodo sredstva sponzorjev prireditve namenili družini Polovšak, ki je v nedavni hudi prometni nesreči izgubila očeta in hčerko.Ekipe bodo tekmovale v dveh skupinah, pred finalno tekmo pa si bodo obiskovalci sedaj že tradicionalnega srečanja lahko ogledali tudi revialno nogometno tekmo med ekipo nogometnih legend in ekipo Korotanovih veteranov. Srečanje, ki se začne ob 13. uri, pripravlja skupina prevaljskih nogometnih rekreativcev v sodelovanju z občino, finalna tekma pa je napovedana ob 17.50.

Nov prispevek spletne strani www.tadejropret.tk

Srednja trgovska šola Kranj

Bodite informirani!

Bodite informirani o vseh novih postih na blogu www.tadejropret.blogspot.com tako, da čisto na koncu izpolnite polje z vašim e.mail naslovom. Vašo prijavo morate nato le še potrditi, in že boste v vaš mail dobivali vse nove poste.

Zmaga za Alenko Gotar!

Zmagovalka Eme 2007 je Alenka Gotar s pesmijo Cvet z juga, s katero nas bo maja zastopala na Eurosongu v Helsinkih.
Z 44636 glasovi televotinga je na Emi 2007 zmagala Alenka Gotar s pesmijo Cvet z juga. Sicer pa se je v superfinale uvrstila še Eva Černe s pesmijo Čudeži smehljaja, ki je prejela 31324 glasov oz. 13312 manj kot zmagovalka.

Vsekakor čestitke!

Drugi polfinalisti EME 2007

In drugi polfinalisti so:

1. Pepelka – Zlati muzikanti
2. Element ¹ºL(258)
3. Nor sem nate – Denis
4. Drugačna (pesem) – Tadeja Fatur
5. Druga violina – Žana
6. Zadel si me v živo – Steffy & Donald Trumpet
7. Čudeži smehljaja – Eva Černe

Podnebne spremembe 12.del

V vseh državnih razvojnih programih naj vlada opredeli podnebne spremembe kot neposredno grožnjo in se zaveže k odločnemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov z razvojem bolj učinkovitih tehnologij, trajnostne prometne politike, energetske varčnosti oziroma iskanja alternativnih virov energije. Takšna usmeritev lahko pomeni konkurenčno prednost in krepi BDP.

Jedrska energija ni rešitev problema, saj ima vrsto problemov s stališča varnosti, nima rešenega vprašanja radioaktivnih odpadkov in je tudi izjemno draga (če upoštevamo celotne stroške gradnje objektov, obratovanja, nadzora, dekomisije in odlaganja odpadkov).

Stališča Slovenije v pogajanjih v Nairobiju za obdobje 2012, ki bodo potekala od 6. do 17. novembra 2006. Vlade bodo morale zagotoviti učinkovit prehod iz prvega v drugo kjotsko obdobje brez vmesnega časovnega presledka. Zato je pomembno, da se Slovenija zavzema za zmanjšanje globalne emisije za 50 % do leta 2020 in 80 % do leta 2050. Bogate države morajo prevzeti odgovornost in ukrepati prve, ker so v veliki meri problem povzročile.

Prilagajanje Slovenije podnebnim spremembam

Vlada mora izdelati ustrezno prilagoditveno strategijo za takojšnje prilagajanje na različnih področjih in zagotoviti finančna sredstva za njeno izvajanje. Za takšno strategijo že obstajajo podlage v obliki študije s sledečimi vsebinami:

S premišljenimi lokalnimi in državnimi prilagoditvenimi ukrepi bomo zmanjšali učinke naravnih ujm, maksimalno izkoristili podnebne danosti, zmanjšali ranljivost in posledice izrednih vremenskih ter podnebnih dogodkov.

Spremljali bomo nove izsledke aplikativne meteorologije in sproti prenašati znanje v naše razmere (družbene in podnebne).

Slovenija se bo vključila ekspertne skupine EU Komisije za klimatologijo, ki že ima pripravljene programe za izvajanje premišljenih posegov v okolje z namenom lahko zmanjšanja njegove ranljivosti.

Nekaterih učinkov podnebnih sprememb SLO ne bo mogla nadzorovati: na primer pritiska beguncev (ekonomskih in ekoloških zaradi spremenjenih podnebnih razmer) in ekonomsko-političnih razmerij v svetovnem merilu.

Na področju širjenje žuželk, bolezni, ki jih prenašajo žuželke ali pa se prenašajo prek hrane in vode, vodne zaloge in hidrološki režim, krčenje biotske raznovrstnosti, spremembe v vegetaciji bo SLO delovala multisiciplinarno na ozko usmerjenih aktivnostih, ki lahko spremljajo neželene stranske učinke.

——————–

Naslednjič: Novice

www.odprtakoda.net

Portal www.odprtakoda.net govori o linuxu, odprto kodnih programih in podobno. Ljudjem želijo približati uporabo brezplačnih odprto kodnih programov.
Portal, ki se dnevno osvežuje z najnovejšeimi novicami s tega področja (mogoč je tudi RSS), vam resnično ponuja vse novosti s tega področja. Avtor in lastnik tega portala je Metod Jerman. Vsekakor Vam svetujem obisk portala na www.odprtakoda.net.

evrovizija.com-Vaš vsakdanji evrovizijski center

Vas zanima evrovizijska glasba, evrovizijske popevke ter popularna glasba?Želite biti del evrovizijskega dogajanja, del zabave, luči in evrovizijskih kamer?Vas kot ljubitelja glasbe zanimajo raznovrstne glasbene ugodnosti?Ste radi dobro in pravočasno obveščeni o novostih na evrovizijsko-glasbenem odru?

Potem je Evrovizija.com prava stvar za vas!

Portal obiščite na www.evrovizija.com